Zima je lahko čaroben čas, vendar s seboj prinese tudi določene neprijetnosti. Naša naloga je, da pse zaščitimo pred mrazom, vetrom, snegom, dežjem ter jih primerno pripravimo na sprehode v zimskem vremenu.
Temperature so se v zadnjih dneh spustile proti ničli ali celo pod njo. Pri nas so zapadle tudi že prve snežinke. Večina med nami je poletne oblekice potisnila na konec omare in v ospredje postavila puloverje in bunde. Kaj pa ste pripravili za svojega psa?
V naravi živali naredijo podobno kot mi: poletni kožuh zamenjajo za zimskega, dlaka je gostejša in daljša. Običajno pridobijo tudi nekaj teže, ker je tako lažje ohranjati telesno toploto pri nizkih temperaturah. Psi, ki so bili vzrejeni v hladnejšem podnebju in živijo na prostem, morajo narediti enako.
Ker smo mi tisti, ki določamo, kaj bodo jedli in kje bodo spali, moramo poskrbeti, da jim je to omogočeno. To pomeni, da jim moramo zagotoviti bolj kalorično hrano, da imajo dovolj energije, da se pripravijo na zimo, in primerno, izolirano zavetje, kamor se lahko umaknejo pred zunanjimi vremenskimi razmerami.
Psom, ki živijo z nami v ogrevani hiši ali stanovanju, se naravni cikel podre, četudi so na svet prišli s primernim kožuhom. Ker živijo z nami na toplem, je menjavanje dlake manj izrazito, poln zimski kožuh se ne razvije.
Psi, ki so bili vzrejeni v toplejših podnebjih, pa imajo pogosto celo kratko dlako brez podlanke in jih torej nič ne varuje pred mrazom v naših krajih. Zato moramo mi poskrbeti, da jim je toplo. To lahko naredimo s primernim plaščkom.
Plašček potrebujejo predvsem mladički, ker še nimajo popolnoma razvite sposobnosti uravnavanja telesne temperature.
Ta sposobnost se zmanjša tudi s starostjo, zato so na udaru tudi seniorji. V kategorijo občutljivih pa spadajo tudi vsi majhni ali veliki kratkodlaki psi, predvsem tisti, ki nimajo podlanke.
Ne glede na to, ali boste za svojega psa uporabili plašček ali ne, je priporočljivo psa na temperaturno razliko pripraviti. Ker je temperaturna razlika med toplim stanovanjem oziroma hišo in zunanjostjo lahko tudi več kot 20 stopinj, lahko psu pomagamo tako, da ga pred odhodom rahlo zmasiramo in s tem ogrejemo mišice.
Če imate možnost, pred odhodom s psom nekaj minut počakajte v hladnejšem prostoru (npr. v garaži ali na hodniku), da se telo postopoma navadi na zunanji mraz. Tako bo sprehod prijetnejši, saj za psa prehod iz toplega doma na mraz ne bo predstavljal temperaturnega šoka. Kljub temu z dolžino sprehoda ne pretiravajte.
Pozimi je treba posvetiti več pozornosti tudi šapicam. Pasje tace so seveda bolj utrjene kot naša stopala, na blazinicah imajo debelejšo kožo, tace pa so pokrite z dlako. Kljub temu so izpostavljene mrazu, dežju, snegu, ledu in soljenim cestam. Zato morajo biti v dobrem stanju. Ne smejo biti suhe, razpokane in/ali ranjene.
Najboljša zaščita pred zoprno soljo, s katero pozimi posujejo pločnike, so dobro vzdrževane tace. Dodatno jih zavarujemo tako, da po vsakem sprehodu z njih speremo vso sol in ostalo, kar bi jim lahko škodovalo.
Psi z dolgo in mehko dlako imajo na snegu še dodatne težave. Sneg se oprijema njihove dlake in tvori zoprne kepe, ki otežujejo hojo ali celo poškodujejo kožo med prsti. Za omilitev težave lahko šapice svojega psa pred sprehodom namažete ali poškropite z olivnim oljem, ki otežuje sprijemanje snega.
Če olje ne pomaga, pa boste morali za nekaj časa misel na daljše skupne pohode opustiti. Če se snegu ne morete upreti, se na dolg izlet v naravo odpravite brez psa.
Dodatna zimska nevšečnost v naših ogrevanih stanovanjih je statična elektrika. Ta je kriva za tisto neprijetno tresenje, kadar se dotaknemo določenih površin in včasih tudi svojega psa. Včasih lahko tresenje oteži sprehode, saj postane nameščanje oprsnice neprijetna izkušnja.
Statično elektriko lahko omilimo z vlažilci zraka. Pomaga tudi, če po stanovanju obesimo mokre brisače ali rjuhe. Izogibajte pa se raznih antistatičnih pršil ali razprševanja eteričnih olj, saj lahko povzročijo več škode kot koristi.
Mraz pa ne predstavlja spremembe samo na sprehodu. Tudi doma so temperature nižje in mnogi psi se pozimi radi zavijejo v toplo, mehko deko. Predvsem to velja za mladičke, starejše pse ter pse brez podlanke.
Kljub vsem ukrepom in trudu, da bi našim štirinožnim prijateljem zagotovili čim prijetnejše sprehode, vseeno upoštevajmo, da so dež, sneg, mraz in plundra ravno tako neprijetni zanje kot za nas.
Predvsem bodite pozorni v času, ko zunaj zmrzuje in so tla poledenela. Mimogrede lahko naš pes nerodno stopi ali mu spodrsne in si poškoduje sklep, zvije ali zlomi taco.
Nekaterih psov dež in sneg ne motita, drugi pa si enostavno ne marajo zmočiti tačk. Poslušajmo jih, upoštevajmo jih in jih ne silimo v nekaj, česar ne marajo.
Če vaš pes ne mara mrzlih in deževnih dni, lahko takrat skrajšate sprehode in izkoristite čas za dodatno crkljanje na toplem in mehkem kavču.