Že dolgo vemo, da hrana, voda in zavetje omogočajo živalim le preživetje. Za kvalitetno življenje pa naši spremljevalci potrebujejo tudi gibanje, prijatelje, možnost izbire in mentalno stimulacijo. Eden od načinov mentalne zaposlitve našega psa je delo z nosom.
Pasji nos je čudovit in osupljiv. Psi imajo tako v relativnem kot tudi absolutnem smislu veliko površino vohalne sluznice. Pri ljudeh so to površino ocenili na približno 5 cm2, medtem ko je pri psih ocenjena na okoli 150 –170 cm2. Prav tako imajo veliko več živcev, namenjenih vonju, kot jih imamo ljudje. Pri psih je število ocenjeno na okoli 2 miljardi, medtem ko pri ljudeh le na borih 40 miljonov. Zato ni čudno, da si ljudje le s težavo predstavljamo, kako zelo občutljivi so njihovi nosovi, kaj vse zaznajo v okolju in o čemer se nam niti ne sanja.
Pasji nos dela ves čas, če se mi tega zavedamo ali ne, če si tega želimo ali ne. Torej je smiselno, da to njihovo imenitno sposobnost usmerimo v delo. Delo z nosom je za pse primerna obogatitev, omogoča sproščanje njihovih naravnih vedenjskih potreb po lovu, naučijo pa se reševati tudi uganke oziroma težave, kar vpliva na njihovo samozavest in samostojnost. Poleg tega je lahko tako fizično kot tudi mentalno naporno. Če imate psa, ki se ne zna umiriti, ki kar naprej želi nekaj od vas, vi pa ga poskušate utruditi z vedno daljšimi sprehodi in vedno večjim številom ponovitev metanja žogice ali drugih vaj, poskusite z delom z nosom. To velja ne glede na omejitve, ki jih imate vi ali vaš pes. Vsi psi lahko delajo z nosom. Tudi če je vaš pes slep, gluh, ima artritis ali kakšen drug razlog za omejeno gibanje ali pa vse našteto, lahko dela z nosom. Delo z nosom je odlično za pse z gibalnimi omejitvami, za starejše, plašne ali reaktivne pse.
Najbolj preprosto delo z nosom je “lov na priboljške”. To je igra, pri kateri na večji površini razporedimo priboljške, ki jih mora naš pes poiskati.
Zakaj?
Že samo iskanje nečesa skritega je zabavno in stimulirajoče. Celo bolj kot dejanska najdba. Vendar je vznemirljivo tudi, ko najdemo tisto, kar smo iskali. Lov na hrano je smisel življenja. Hrana v želodcu sproži sprostitev encimov, ki v telesu povzročijo ugodje in zadovoljstvo. Psi imajo pri lovu za skritimi priboljški glavo na tleh, kar je miritveni signal za druge. Hkrati pa spuščena glava deluje tudi samopomirjajoče. Iskanje priboljškov pomeni zaposlitev; nekaj, kar pes pozna. To je pomembno v stresnih situacijah, saj je pomirjujoče, če lahko počnemo nekaj, kar znamo in poznamo. Hkrati na ta način psu ponudimo izbiro – lahko išče priboljške ali pa se posveti čemu drugemu. Vse našteto seveda deluje samo, če psu zagotovimo varno okolje, mu damo možnost izbire in čas.
Kako?
1. Začnemo v okolju brez motenj, kar običajno pomeni doma ali na vrtu.
2. Ko je pes v naši bližini, vendar nas ne gleda, mu pred nosom spustimo na tla priboljšek in v tišini počakamo, da ga najde in poje. Če ni razumel, pustimo prvi priboljšek pri miru in spustimo mimo njegovega nosu na tla še enega.
3. V naslednjem poskusu spustimo mimo njegovega nosa tri priboljške. Ko jih najde, jih pred njega na tla spustimo pet.
4. Zdaj bi moral naš pes igro že razumeti. Z vsakim poskusom povečujemo število priboljškov in površino, na kateri so razporejeni.
5. Pravi “lov na priboljške” postane takrat, ko je iskalna površina velika vsaj za eno večjo sobo.
Pa potem?
1. Ko naš kosmatinec obvlada igro, lahko lov preselimo v okolja z več motnjami ali na različne podlage (višja trava, seno …).
2. Če želimo povišati zahtevnost, lahko nekatere priboljške skrijemo na višino.
3. Za hrte, ki težko držijo glavo dlje časa pri tleh, lahko iskanje priboljškov naredimo po bregu navzgor oziroma skrivamo priboljške na višini.
Nasveti za čim bolj prijetno izkušnjo
Ne pozabite, da je katerokoli delo z nosom, pa naj bo to “lov na priboljške” ali kaj bolj zahtevnega, namenjeno vašemu psu. Vaš pes se mora ob tem počutiti prijetno in se zabavati. Le tako boste lahko poželi vse pozitivne učinke te aktivnosti.
