Hranjenje iz mrež je praksa, ki je izjemno uporabna, vendar lahko s seboj prinese tudi negativne učinke. Razumevanje, kako položaj hranjenja iz mreže vpliva na konjevo telo, nam omogoča, da sprejmemo boljše odločitve o oskrbi našega konja.
Kako pomemben je položaj, v katerega namestimo mreže? Nedavna raziskava iz Italije se je ukvarjala z vprašanjem, kateri je optimalni položaj, kadar konje hranimo iz mrež.
Položaj hranjenja konj je pogosto kompromis
Krmljenje konj je ena izmed tistih stvari, ki se zdi izjemno preprosta, vendar se kmalu izkaže za zelo kompleksno. Osnova vsakega prehranskega režima za konje je voluminozna krma, bodisi v obliki sena, senaže ali trave, s katero naj se konj zaposli za večino dneva. Problem, ki pogosto nastane je ta, da je krma, ki jo pokladamo našim konjem, prebogata, kar lahko vodi do cele kopice težav, kot sta debelost in laminitis. Izziv je torej podaljšati čas hranjenja, brez da bi zaužili preveliko število kalorij in preveč sladkorja. Kot rešitev lastniki pogosto izberejo hranjenje iz mrež, kar podaljša čas, v katerem konj poje določeno količino hrane. Mreže so lahko odlična rešitev, še posebej za tiste konje, ki imajo težave s prekomerno težo. Zavedati pa se je potrebno, da prehranjevanje iz mrež ni najbolj naravna opcija za naše konje, zato lahko tovrstni način hranjenja vodi do svojevrstnih problemov. Izziv mrež je posto njihova postavitev. Lahko so nevarne, če jih preprosto vržemo na tla, saj se konj lahko v njih nenamenoma zaplete, zato jih ljudje po navadi obesijo višje, da to nevarnost preprečijo. Nedavna raziskava, ki so jo opravili italijanski znanstveniki, je raziskovala vprašanje, kako različne postavitve mrež za sno vplivajo na konjevo telo.
Kaj pravi znanost?
Raziskava je potekala na zelo preprost način. Ekipa raziskovalcev je preučevala tri različne položaje hranjenja: hranjenje s tal (kontrolni položaj), hranjenje iz nizke mreže (dno mreže na sredini metakarpalne kosti) in hranjenje iz visoke mreže (dno mreže na višini komolca). Za vsakega od teh pložajev so izmerili variacijo v obliki vratu in hrbta ter variacijo čeljustnega kota (položaj čeljusti v relaciji z vratnimi vretenci). V raziskavi je sodelovalo šest toplokrvnih konj. Vsi so bili zdravi in v rednem delu, brez zobozdravstvenih težav in vajeni hranjenja iz mrež. Mreže so bile velikosti 120 cm x 120 cm z odprtinami velikosti 4 cm. Ekipa je posnela vsakega od konj med hranjenjem iz mreže v treh različnih položajih, nato pa z geometrijsko morfometrično analizo ocenila splošen položaj vratu in hrbta pri vsakem od različnih položajev mreže. Po pričakovanjih je bila oblika hrbta pri nizki mreži najbolj podobna hranjenju iz tal, vendar pa istega ni mogoče trditi za vrat. Presenetljivo je bila oblika vratu pri hranjenju iz visoke mreže bolj podobna obliki vratu pri hranjenju s tal. Položaj hrbta in vratu sta med seboj tako povezana, da pogosto predvidevamo, da oblika enega sledi drugemu. Ravno zaradi tega je ta rezultat tako presenetljiv. Nizek položaj mreže je tako bolj ugoden za hrbet, ne pa nujno tudi za vrat.
Kako to vpliva na držo in atletsko sposobnost?
Dejstvo, da konjev hrbet in vrat spremenita položaj med hranjenjem iz visoke mreže, se morda zdi kot nepomembna informacija, vendar je daleč od tega. Oblika vedno sledi funkciji. Kot ljudje pogosto pozabljamo koliko časa konj resnično posveti prehranjevanju. Mi sami jemo tri obroke na dan, ali pa še to ne. Naša hitra življenja nam ne dovoljujejo, da si za hrano vzamemo dovolj časa, zato obroke pogosto pojemo na hitro, brez da bi o njih razmišljali. Zaradi tega naša drža med prehranjevanjem najverjetneje nima prevelikega vpliva na našo sposobnost teči, skakati in telovaditi. Pri konjih je to zelo drugače. Konji naj bi dnevno porabili okoli 18 ur za prehranjevanje, zato bo drža, v kateri se bodo prehranjevali, pravzaprav njihova osnovna drža. Ko se konj prehranjuje v naravnem položaju (iz tal), se njegov vrat podaljša, nuhalni ligament, ki poteka po grebenu vratu nosi težo glave, njegove hrbtne mišice pa se raztezajo. Konjev hrbet pri tem izgleda bolj okrogel. Ta položaj omogoča vratnim in hrbtnim mišicam, da so sproščene in porabljajo čim manj energije.
Nižja postavitev mrež omogoča bolj naraven položaj hranjenja.
Če se konj prehranjuje iz višine, se bo delovanje njegovega vratu in hrbta spremenilo. Morda se ne zdi kot velika sprememba, vendar ima lahko spremenjena drža velike posledice. V dvignjenem položaju glave nuhalni ligament ne nosi več teže glave, ker vrat ni podaljšan, zato morajo biti mišice vratu in hrbta delati nekoliko bolj aktivne. Pri tem seveda porabljajo več energije. Konjevo telo je narejeno za čim bolj optimalno porabo energije, zato bo poskušalo najti način, kako nivo porabljene energije ponovno zmanjšati. Pri tem pomaga vezivno tkivo, ki se zlepi na kritičnih mestih, tako da ustvari pasivno oporo. Mišica je tako funckionalno skrajšana, spremenjen položaj vratu pa postane lažji, saj ga podpira vezivno tkivo. Energija, ki jo porabi mišica je tako spet zmanjšana. To je sicer krasen sistem za varčevanje z energijo, vendar pa ima negativne učinke na konjevo držo in atletsko sposobnost. Ker so mišice vratu in hrbta zdaj funkcionalno skrajšane, bo konju mnogo težje najti okroglo, uravnoteženo držo pod jahačem. Nezdrava drža z dvignjenim vratom in uleknjenim hrbtom pod jahačem je tako za konja postala lažja, pravilna drža a težja. To seveda negativno vpliva na napredek med treningom.
Kaj pa kot čeljusti?
Poleg sprememb v položaju vratu in hrbta, je ekipa raziskovalcev opazila tudi spremembe v kotu čeljusti med hranjenjem v treh različnih položajih. Širši kot je kot čeljusti, več prostora je med robom spodnje čeljusti in vratnimi vretenci. Najširši kot so zabeležili pri hranjenju v naravnem položaju, najožji pa med hranjenjem iz visoke mreže. Zakaj je to pomembno? Konjeva čeljust, njegov čeljustni sklep in celoten žvekalni aparat je izjemno kompleksna struktura. Ker konju zobje nenehno izraščajo iz čeljusti, ima vsaka najmanjša težava v ustih velike posledice za ravnovesje konjevega zobovja. Ohranjanje naravnega kota čeljusti igra pomembno vlogo pri preprečevanju težav z zobmi.
Dolgoročno hranjenje v visokem položaju ima lahko potencialen negativen učinek na zdravje čeljustnega sklepa, saj mora sklep pri hranjenju iz visoke mreže delovati v nenaravnem položaju. Težave s čeljustnim sklepom nimajo negativnega učinka le na zobovje, vplivajo namreč na konjevo celotno telo. Čeljustni sklep je namreč zelo pomemben del fascialnih linij, ki tečejo preko konjevega telesa in povezujejo različne predele med seboj. Preko vezivnega tkiva se lahko torej težave s čeljustnim sklepom prenašajo na medenico in križnico. Raziskava, ki jo je pred časom objavil Zebisch et al. je pokazala, da je ozek čeljustni kot med jahanjem (hiperfleksija oziroma rollkur) povezan s povečanim stresom, zmanjšanim dotokom zraka in stisnjenimi glasilkami. Raziskav, ki bi potrdile, da do enakega učinka pride med hranjenjem z ozkim čeljustnim kotom zaenkrat ni, je pa ta tematika brez dvoma vredna razmisleka.
Kako lahko to znanje prenesemo v prakso?
V splošnem lahko rečemo, da ta raziskava lepo poudari, da je potrebno na videz nepomembnim malenkostim pri oskrbi nameniti več pozornosti. Majhne spremembe imajo lahko velik vpliv na konjevo počutje, držo in atletsko sposobnost. V idealnem svetu bi vsi konji živeli povsem naraven življenjski slog. Po 18 ur na dan bi se pasli na nizko energetski krmi, pri tem pa bi prehodili ogromno število kilometrov. Na žalost nas večina tovrstnih pogojev svojim konjem ne more zagotoviti. Kljub temu pa smo dolžni optimizirati vse vidike oskrbe in konjem ponuditi najboljši približek naravnemu, ki nam ga omogočajo naše razmere. Ker imata tako hranjenje s tal kot hranjenje iz mrež pluse in minuse, je včasih težko vedeti, katera odločitev je prava. Prava odločitev bo seveda odvisna od specifičnega konja in specifične situacije. Če imamo na primer konja, ki ima težave z zobmi ali je imel v preteklosti probleme na področju vratu, mreže morda ne bodo najboljša izbira. Če imamo konja, pri katerem je prva prioriteta izguba odvečne telesne teže, bomo brez mrež težje dosegli napredek. Morebitna rešitev je tudi kombinacija hranjenja s tal in hranjenja iz mrež, tako da konj svoj položaj hranjenja tekom dneva večkrat spremeni. Ne glede na to, za katero rešitev se odločimo, je pomembno, da ob tem spremljamo morebitne spremembe v drži, vedenju in počutju konja.
Konji naj bi dnevno porabili okoli 18 ur za prehranjevanje, zato bo drža, v kateri se bodo prehranjevali, pravzaprav njihova osnovna drža. Ko se konj prehranjuje v naravnem položaju (iz tal), se njegov vrat podaljša, nuhalni ligament, ki poteka po grebenu vratu nosi težo glave, njegove hrbtne mišice pa se raztezajo.
Italijanska raziskava na nek način ponuja več vprašanj kot odgovorov, vendar lahko kljub temu od nje odnesemo to, da hranjenje iz visokega položaja ni priporočljivo. Gre za izjemno zanimivo in pomembno tematiko, zato se nam v prihodnosti najverjetneje obeta vse več raziskav, ki bodo morda ponudile več konkretnih odgovorov.
