Kot pri ljudeh, lahko tudi pri konjih opazimo pojav dominance okončin. Vsak konj je namreč bodisi levičar, bodisi desničar. To na prostoživečega konja ne vpliva bistveno, prav tako, kot to ne vpliva bistveno na povprečnega človeka. Dominanca okončin pride do izraza, kadar konja (ali človeka) podvržemo zahtevnim fizičnim naporom, pri katerih je bistveno ravnotežje in simetrija. Vrhunski gimnastičarji ali baletniki poosebljajo ravnotežje, saj je za njih bistveno, da imajo obe strani telesa razviti enakomerno. Brez tega ne bi bili sposobni izvajati najtežjih elementov. Nič drugače ni pri konjih. Če želimo njegove sposobnosti optimalno razviti, moramo poskrbeti za to, da je konjevo telo v ravnotežju. To pomeni, da moramo delati na tem, da odpravimo posledice dominance okončin.
Nova spoznanja o prepoznavanju in posledicah dominance okončin pri konjih je v zadnjih desetletjih prispevala predvsem naveza Ridgway-Schoenich. Pokojni pionir integrativne veterine dr. Kerry Ridgway in zakonca Gabriele in Klaus Schoenich iz Nemčije so s skupnimi močmi reševali uganke vzorcev, ki jih povzroča dominanca okončin. Njihova prizadevanja so rešila marsikatero zagonetko in dala nov vpogled na nekatere pogoste težave in poškodbe pri treningu konj.
Katera noga je dominantna?
Pogosto ljudje svoje konje označimo za levičarje oziroma desničarje na podlagi tega, v katero smer se lažje previja. Če gre konj lepše v desno, ga označimo za desničarja. Vendar pa stvar ni tako preprosta. Razlogov, zakaj konj v eno smer dela lepše kot v drugo, je lahko malo morje. Kadar to asimetrijo preprosto označimo za posledico dominance okončin, gre za nevarno poenostavljanje. Že res, da dominanca okončin vpliva na to, da se konj v eno smer giblje lepše kot v drugo, vendar pa je lahko razlog za asimetrijo stara poškodba, nepravilno prilegajoče se sedlo, neuravnotežen jahač ali pa kombinacija vsega.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.