Predstavljajte si, da se nadvse veselite sproščujoče ure v sedlu. Konja osedlate in se, polni lepih pričakovanj, povzpnete na njegov hrbet. Kmalu po začetku dela pa prične vaš konj opletati z glavo. Najprej jo strese enkrat, kar pripišete muham. Nato jo strese še enkrat in še enkrat. Kaj se dogaja? Zakaj se je vaš sicer miren konj, kar naenkrat spremenil v živčno razvalino?
Stresanje z glavo je relativno pogost in izjemno frustrirajoč pojav pri konjih. Pojavlja se v več različnih oblikah, včasih le občasno, včasih v določenem letnem času, včasih pride brez opozorila in prav tako tudi izgine, včasih pa je lahko situacija tako huda, da pomeni konec konjeve jahalne kariere. Vzrokov za stresanje z glavo je mnogo, zato je odpravljanje te stresne težave lahko zelo dolgotrajno.
Kdaj je stresanje z glavo problem?
Konji so izjemno občutljiva bitja, ki kljub svoji velikosti zaznajo tudi najmanjše dražljaje, kot so na primer mušice, ki pristajajo na njegovem telesu. Te konj uspešno odganja s stresanjem kože z majhnimi površinskimi mišicami, opletanjem z repom in tudi s stresanjem z glavo. Vsak konj občasno strese z glavo, še posebej v poletnih mesecih. S tem seveda ni nič narobe. Težava nastane, kadar stresanje z glavo preraste v obsesivno in celo nasilno navado, ki se pojavlja brez očitnega vzroka. Konji, ki so na primer na muhe bolj občutljivi, so pogosto bolj nagnjeni k stresanju z glavo tako v izpustu kot tudi med delom. Tem konjem se po navadi lahko pomaga z uporabo naušnikov, maske in sprejev oziroma krem proti mrčesu.
Veliko jahačev pa se spopada z mnogo bolj trdovratno obliko stresanja z glavo, ki se pojavlja tudi ob odsotnosti mrčesa. Močno stresanje z glavo v smeri gor in dol se po navadi bolj intenzivno pojavlja ob fizičnem naporu, pogosto pa se konj pri tem tudi praska z glavo ob sprednje noge, pretirano prha, kiha ali kašlja. Vzrokov za stresanje z glavo je veliko, pogosto pa so med seboj tudi prepleteni. Stresanje z glavo ni oblika upora in ni posledica konjeve neubogljivosti ali nesodelovanja z jahačem. Reševanja te izjemno trdovratne težave se je treba lotiti sistematično in konsistentno. Kaznovanje konja ali uporaba pomagal, ki konju stresanje z glavo mehansko preprečujejo, je kontraproduktivno. Oboje namreč poveča nivo stresa, kar v veliko primerih vodi v poslabšanje situacije, poleg tega pa ne odpravlja pravega vzroka.
Iskanje vzroka je lahko težavno
Stresanje z glavo ni le neprijetno za jahača in neprivlačno na pogled, škodljive učinke ima seveda tudi za konja. Nenehno metanje glave gor in dol ali levo in desno vodi v zakrčene vratne mišice in posledično omejen obseg gibanja sprednjih nog. Povečuje tudi nivo stresa in moti koncentracijo konja, kar negativno vpliva na kvaliteto treninga.
Prvo vprašanje, ki si ga je treba postaviti, je, ali se stresanje z glavo pojavlja le, kadar je konj jahan, ali tudi, ko dela na lonži. Se pojavlja le, kadar je konj osedlan ali zauzdan, ali tudi, ko na primer dela na lonži zgolj z oglavko?
Če se stresanje z glavo pojavlja le ob uporabi opreme, najprej raziščemo, ali težava morda leži v nepravilnem prileganju sedla ali uzde. Pri tem ne pozabimo preveriti, če morda ne zapenjamo nosnika pretesno. Poskusimo jahati brez njega, da vidimo, ali se situacija morda spremeni. Stresanje z glavo se lahko pojavi tudi zaradi težav z zobmi ali čeljustnim sklepom. Ne pozabimo, da je zobozdravstveni pregled obvezen vsaj enkrat na leto. Pametno je tudi preveriti, če je neželeno vedenje morda posledica zakrčenosti v področju zatilja, vratu ali plečk. Ko smo vse te potencialne vzroke odpravili, pa stresanje še kar vztraja, je treba raziskovati naprej.
Pri nekaterih konjih se stresanje z glavo pojavlja sezonsko, večinoma v spomladanskem in včasih še poletnem času. Vzrok za to so seveda lahko alergije na cvetni prah ali druge delce, ki jih najdemo v zraku. V teh primerih se stresanje z glavo lahko poslabša ob vetrovnih dnevih ali v določenem delu dneva, ko je v zraku več cvetnega prahu. Če sumimo na alergije, preverimo, ali je stanje boljše, če jahamo v jahalnici, ali če jahamo zelo zgodaj zjutraj ali pa pozno zvečer, ko se že temni. Kadar utemeljeno sumimo na kakršnokoli alergijo, je pametno močiti seno, da prašni delci ne dražijo dihalnih poti, poleg tega pa lahko konju pomagamo z dodatki, ki krepijo imunski sistem.
Sindrom stresanja z glavo
Na žalost se občasno dogaja, da jahači izključijo vse mogoče vzroke: preverijo sedlo, zobe, pokličejo manualnega terapevta, konja jahajo le ob določenih urah, stresanje z glavo pa še kar ne izgine. V teh primerih gre za takoimenovani sindrom stresanja z glavo, pri katerem je neželeno vedenje povezano s patologijo trivejnega živca. Ta je eden izmed glavnih obraznih živcev, ki vsebuje tako motorična kot senzorična vlakna. Trivejni živec je torej odgovoren za zaznavo na področju obraza in nekatere motorične funkcije. Kot pove že ime, ga sestavljajo tri veje, ki tečejo vzdolž obraza relativno površinsko. Pri patologiji trivejnega živca pride do tega, da je občutljvost živca močno povečana, kar privede do vnetja. To je lahko posledica poškodbe živca (do katere med dugim lahko pride tudi zaradi pretesno zapetega nosnika ali nepreudarne uporabe oglavk iz vrvi), zastrupitve ali ob nekaterih boleznih živčnega sistema.
Po nekaterih novejših raziskavah je patologija trivejnega živca morda povezana s koncentracijo določenih hormonov v krvi. Nevropatska bolečina, ki izvira iz patologije osrednjega ali perifernega živčevja, je tudi pri ljudeh slabo raziskana, saj se pogosto zgodi, da vzrok ni znan.
Nevropatijo trivejnega živca poznamo tudi pri ljudeh. Po navadi gre za različno trajajoče epizode žgoče bolečine. Nevropatija trivejnega živca sodi med bolj boleča bolezenska stanja in pogosto vodi do depresije. Kadar postane konjev trivejni živec pretirano občutljiv, lahko epizodo bolečine sproži veliko število različnih dejavnikov, kot je na primer občutek nosnika na obrazu, prašni delci, ki dražijo sluznico, povečana fizična aktivnost ali celo svetloba. Zaradi bolečine se konji pogosto tudi obsesivno z glavo praskajo ob sprednje noge, prhajo in kihajo. Ker težave s trivejnim živcem še niso dobro raziskene, je proces odpravljanja stresanja z glavo težaven in včasih celo neuspešen. Nekaterim konjem pomaga mrežica, ki jo namestimo čez nos, drugi imajo manj težav, če se jih ne jaha na neposrednem soncu.
Občasno pomaga tudi splošno izogibanje prašnemu okolju. Tudi za sindrom stresanja z glavo velja, da se včasih pojavlja le sezonsko. Raziskave zaenkrat kažejo, da težava pri približno 20 % konj izgine sama od sebe. Pri odpravavljanju te izjemno neprijete težave je potrebna oblilica potrpljenja, saj je proces ugotavljanja vzroka pogosto dolgotrajen. Pri nekaterih konjih se dogaja, da se okoliščine, v katerih se stresanje pojavlja, spreminjajo, kar raziskovalno delo še otežuje. V vsakem primeru se moramo zavedati, da konj tega ne počne nalašč, temveč zaradi hudega neudobja. Naša odgovornost je, da naredimo vse, kar je v naši moči, da to neudobje odpravimo.
