Redni obiski pri veterinarju so za ohranjanje funkcionalnega zdravstvenega stanja mačk zelo pomembni. Priporočljivi so najmanj enkrat letno, da veterinar opravi osnovni zdravstveni pregled mačke. Tako poskrbimo, da so mačke zdrave, saj mnogokrat s svojo specifično telesno govorico in odzivanji prikrijejo marsikatero zdravstveno odstopanje. Vemo pa, da mnogo mačkam obiski veterinarja niso mačji kašelj.
Čustvena stiska mačk ob obisku veterinarja
V osnovi so mačke teritorialne živali, ki svoje okolje, v katerem bivajo in se hranijo, tudi primerno označujejo in branijo. Zato so nenadni in nepredvidljivi premiki iz stalnega in varnega okolja zanje precej stresni, posledica je, da mačka izgubi občutek kontrole in varnosti, kar lahko poveča občutke tesnobe in strahu. V veterinarskem okolju pa prihaja do interakcij, ki lahko vzbudijo spekter različnih občutkov, najpogosteje negativnih, kot so strah, tesnoba ali panika. Kot ljudje in druge živali so mačke sposobne izoblikovati averzijo ali odpor do določenega neprijetnega dogodka ali dražljaja. Sposobne so se torej naučiti, da jim obisk pri veterinarju povzroča nelagodje ali tudi bolečino in se temu primerno (ob naslednjem obisku) odzivajo. Pojavnost čustvene stiske in averzije pa je odvisna od izkušenj posamezne mačke, karakterja, ter tudi okolja, v katerem pride do takšne situacije.
Če dodobra razumemo uporabnost, funkcionalnost in dominantnost mačjih čutil, lahko okolje ter socialne interakcije z mačko temu ustrezno prilagodimo, da bo zanje čim manj stresno. Uporaba voha ali vonja je za mačke v medmačji komunikaciji in interakciji z okoljem najpomembnejša, zato so tudi med pogostejšimi razlogi za pojav strahu ob obisku veterinarja nove in neznane vonjave drugih živali, ljudi ali zdravil. V primerjavi s človekom je njihov sluh bolje razvit in izostren, zato jih prisotnost glasnih zvokov hitro prestraši. Poleg nepredvidljivosti in hitrih gibov veterinarja, poprejšnjih neprijetnih izkušenj, jih plašijo tudi mačkam neprijazni načini rokovanja, pristopanja, nošenja, kot tudi nepravilna (prisilna) fiksacija ob samem pregledu.
Da bi mačkam omogočili varen, prijazen in čim manj stresen obisk pri veterinarju, se lahko veterinarji poslužujejo ne le različnim mačkam prijaznih tehnik pristopanja, rokovanja, nošenja in fiksacij mačke, ki so del osnovnega veterinarskega pregleda, ampak tudi okoljskih modifikacij oziroma prilagoditev, katerih cilj je ustvariti in omogočiti mačkam prijazno okolje, v katerem se bodo počutile bolj samozavestne, varne in jim bo bolj udobno.
Okoljske modifikacije
Minimalne spremembe in prilagoditve okolja, ki jih skorajda vsaka veterinarska ambulanta lahko zagotovi oziroma se jim poskuša približati za dobrobit mačk, so naslednje:
Mačkam prijazno pristopanje in rokovanje
Veterinarji se lahko poslužujejo tudi različnih mačkam prijaznih tehnik pristopanja, rokovanja, nošenja in fiksacije, ki so del osnovnega veterinarskega pregleda.
Mačkam prijazen način pristopanja temelji na razumevanju mačjih čutil (vonj, vid, sluh, dotik, okus), komunikacije in splošnega vedenja, kar lahko vodi v kvalitetnejše, bolj prijetne in mačkam prijazne interakcije. Temelji tudi na razumevanju, da se agresivna vedenja mačk (pri obiskih veterinarjev) pojavljajo primarno zaradi strahu in tesnobe. Mačji avtonomni živčni sistem, ki nadzoruje nezavedno vedenje oziroma odzivanje, deluje na skorajda enak način kot človeški – obstajajo trije glavni načini avtomatskega odzivanja: boj ali napad (fight), beg ali odmik (flight) in zamrznitev (freeze).
Po naravi so mačke defenzivne živali in se bodo v večini primerov neki neprijetni situaciji raje izognile in se odmaknile, medtem ko se ofenzivno vedenje (napad, ugriz) pojavi le, kadar se bodo počutile resnično ogrožene in se takšni situaciji ne bodo mogle odmakniti. Pristopanje in rokovanje z mačko naj bo prilagojeno medmačji komunikaciji, kar pomeni, da do mačk pristopamo na takšen način, kot bi same pristopale druga do druge. Človeški stisk roke pretvorimo v mačjega, saj ta signifikantno vpliva na prihodnje skupne interakcije. Ena izmed najbolj pogostih tehnik rokovanja z mačkami je tehnika »dotika s prstom« , poznana tudi kot »tehnika Michelangelo«, saj temelji na stiku rok oziroma prstov, kot je prikazano na italijanski freski Stvarjenje Adama, ki jo je naslikal umetnik Michelangelo.
Priporočljivo je, da se vedno spustimo na mačji nivo (počepnemo) in se nad njo ne sklanjamo, saj jim to poveča občutke strahu in tesnobe, veterinarji pa naj mačko pregledujejo na dvignjeni površini (visoka miza). Vedno počakamo, da mačka sama pristopi do nas in tako izrazi željo po interakciji. V umirjenem stanju ji ponudimo prst ali roko in pustimo, da nas ona vodi ter pokaže, ali se je smemo dotikati ali ne. Pomembno je, da se mačja telesna govorica ves čas opazuje, da se lahko posameznik temu primerno odzove. Če se mačka odmika, vanjo ne silimo in ji pustimo toliko osebnega prostora, kolikor ga potrebuje za vrnitev v normalno stanje.
Uporaba pripomočkov za lajšanje stresa ob veterinarskem pregledu
Držanje za gubo je v praksi neprimerna tehnika nošenja ali fiksacije, saj človeški prijem kožne gube ni enak mačjemu. Mačke so sposobne s pomočjo živčnih receptorjev v zobeh zaznati jakost ugriza, s katerim nosijo mladiče z ene lokacije na drugo, ali pa se ugriza poslužujejo ob ulovu, nošenju in uboju plena. Pojavlja se tudi v procesu parjenja, v katerem samec za kožno gubo zgrabi samico in jo na tak način fiksira. Ker pa manjši pritiski ob ugrizu vplivajo na pojav delne paralize (mačke so največkrat videti, kot da so v transu), je človeški prijem neprimeren, saj ne moremo oceniti, ali je jakost našega prijema primerna. Prav tako mački ob takšnem načinu nošenja noge visijo v zraku, zato je mogoče, da bo poškodoval veterinarja, ki jo pregleduje.
Bolj varna in za mačke udobna je tako imenovana »tehnika žoge« (»footbal technique«), kjer mački zaobjamemo spodnji del telesa in jo nežno pritisnemo ob telo, kot da bi nosili nogometno žogo.
Priporočljiva je tudi uporaba brisač ali odej, saj je v mačji naravi, da se v stresnih situacijah skrijejo. Pokrivanje in zavijanje v brisačo povečajo občutek varnosti in kontrole. Obstaja pa več različnih tehnik zavijanja v brisačo, ki olajšajo cepljenje, odvzem krvi ali merjenje rektalne temperature, med katerimi je najbolj poznana »burrito tehnika«
Odličen pripomoček je tudi transportni boks. Pregled naj poteka v spodnjem delu transportnega boksa, kjer ima mačka svojo brisačo ali odejo, katere vonj ji je poznan. To jim omogoča občutek varnosti in kontrole. Večino transporterjev danes se da razstaviti na dva dela, saj so zgornji deli snemljivi in se jih lahko odstrani.
Okvir in smernice
Priporočljivo je, da veterinarji poskušajo vzpostaviti mačkam prijazno okolje na različne načine. Le tako lahko zmanjšajo pojavnost čustvene stiske, kar v prihodnje signifikantno vpliva na izboljšanje njihove dobrobiti.
Zraven različnih okoljskih modifikacij, naj bodo principi mačkam prijaznega pristopanja in delovanja ob veterinarskem pregledu takšni:
