Poznate koga, ki po dolgi zimi komaj čaka na prve znake pomladi? Ste mogoče tudi vi eden takih? Niste edini. Na območjih z izrazitimi sezonami poskuša človek že tisočletja prepoznati znake, ki bi mu povedali, kdaj se bosta vreme in sezona spremenila. Pri nas najbolj iščemo znake, ki vlijejo upanje na pomlad. Prehodi med sezonami so namreč pri preostalih sezonah dolgi in zato precej manj opazni.
V poletje tako vstopimo, ko je vroče, v jesen, ko so jutra hladna, v zimo pa, ko zapade sneg oziroma se temperature spustijo pod ledišče. A vročim dnem lahko sledijo tudi hladnejši deževni in prvi zmrzali spet tudi občutno toplejši dnevi. Tako večinoma nismo zelo pozorni, kdaj se je posamezna sezona prevesila v drugo.
Pomislite samo na sliko, ki opiše poletje, in jo poskusite ločiti od pozne pomladi, in videli boste, da ni lahko. Pomlad pa je v tem pogledu izjema. Slika zvončkov, ki kukajo izpod snega, vsem vedno naznanja pomlad. Podobno velja tudi za izrazito ptičje petje in vrnitev ptic selivk iz prezimovališč, pa čeprav prva lastovka še ne prinese pomladi.
Pomlad lahko na kratko in zelo tehnično opišemo kot izrazito povečanje aktivnosti organizmov zaradi večje moči sonca. In res, s prvimi toplejšimi dnevi lahko že januarja prikukajo na plano prve spomladanske cvetlice, ki se ob odsotnosti snega in hudega mraza nato prav razbohotijo šele marca.
Marec je mesec, ko v podrasti, in to predvsem v bukovih gozdovih, buhti od pisanega cvetja, tega pa že obletavajo in prve čebele. Marca se začnejo gozdovi polniti tudi z iz dneva v dan bolj pestro zvočno kuliso…
Do sredine aprila je na višku cvetenje sadnega drevja, prav tako se začne intenzivnejše delo na vrtovih, v gozdovih pa pride v tem mesecu do prave preobrazbe. Veje, ki so bile več mesecev gole, se začnejo odevati v zeleno. Prvi se sramežljivo odprejo brsti v grmovni plasti, potem počasi na posameznih drevesih, nato eksplodira ves gozd. V gozdovih z vlažno prstjo so tiste, ki prve ozelenijo, čremse, divje sorodnice češenj, in te potem (navadno sredi aprila) tudi prve zacvetijo, z belimi grozdastimi socvetji.
So pomemben vir nektarja in peloda za gozdne opraševalce in kasneje pomembna zaloga plodov za plodojede ptice. Ko so nižinski gozdovi v polnem zelenilu (navadno maja), pa se splača pogled usmeriti še proti goram. Zaradi zniževanja temperature z večanjem nadmorske višine je namreč ozelenitev gozdov na višini poznejša, zato lahko v tem času spremljate, kako zelena barva »pleza« pobočjih navzgor, torej kako postopoma poteka prebujanje naših gozdov.
Aprila pa se ne prebuja samo gozd. Vse bolj sveže zeleni postajajo tudi travniki in s tem naznanjajo dobro pašo in bogato košnjo. A današnji travniki so pogosto močno pregnojeni, in sicer zaradi želje po večji proizvodnji mleka in mesa ter posledično trave. Več košenj in preveč hranil pa povzročata manjšo pestrost rastlinskih in živalskih vrst na takih travnikih in hkrati tudi prebogato pašo za mnoge pašne živali. Znane so težave, ki jih imajo s premočno krmo konji, niso pa to edine živali s takimi težavami. Spomladi pride do hitrega preobrata v prehranjevanju jelenov, damjakov in srn.
Ta je posledica zelo hitrega prehoda od pretežno vlakninske prehrane pozimi, ko so na voljo neozeleneli poganjki, vejice iglastih vrst in ostanki suhe trave, na s proteini in enostavnimi sladkorji bogato hrano v obliki svežih poganjkov grmovja, zelišč in trave. Da bi dobile več vlakninske hrane, se te vrste pogosto zatečejo k lupljenju dreves. To lahko traja nekaj tednov, nato pa se prebava in razmerje hranil v prehrani normalizirata. Največjo gospodarsko škodo na drevju povzročajo, na primer, jeleni, kadar imajo na voljo predvsem premočno hrano, recimo, ko se gozdne zaplate menjavajo z močno gnojenimi travniki.
Aprila se ptičjemu zboru sicer še niso pridružili vsi člani ptičjega orkestra, kljub temu pa je petje ptic ta mesec na vrhuncu. V naše gozdove se vrača takrat iz tropske Afrike, kjer prezimuje, tudi ena oznanjevalk pomladi, kukavica. Prve slišimo navadno sredi aprila. Kukavica je med vrstami, ki se vračajo iz prezimovališč aprila, ena bolj opaznih, vendar še zdaleč ne edina. In medtem ko v tem času ene vrste šele prihajajo, so druge že polno zaposlene s skrbjo za svoj zarod.
Kosi, eni prvih gnezdilcev, so že tik pred tem, da iz gnezda speljejo svoje prve letošnje mladiče, in jih lahko opazujemo, ko intenzivno brskajo po tleh za hrano. Opazovati je mogoče tudi veliko sinico, ko z gosenico v kljunu hiti med drevesi. Skupina sinic lahko aprila in maja v sadovnjaku dodobra zdesetka gosenice in s tem bistveno pripomore k obilnemu pridelku, npr. jabolk.
Za konec pa še beseda, dve o ljubkih ptičjih mladičih, na katere je mogoče naleteti spomladi. V tem delu leta namreč marsikdo kje najde ptičje mladiče in jim želi pomagati. Ker so v veliki večini primerov odrasle ptice nekje blizu, saj se le skrivajo, in za mladiče, čeprav to na prvi pogled ni očitno, saj jih ni na spregled, še vedno skrbijo, jim boste najbolj pomagali, če jih boste dvignili na vejo, stran od psov in mačk. Vse drugo bodo postorili njihovi starši. To velja tudi za sovice. Ti ljubki mladiči so videti še posebej nemoči, saj zapustijo varno duplo, ko so še puhasti. Toda to ni nesreča, pač pa strategija, ki jih varuje pred plenilci.