Ježki

Avtor članka: Urška Petek
Deli s prijatelji

Kdaj najpogosteje vidite ježka? Je to na večernih sprehodih, ko po sadovnjaku ali ob grmovju slišite nekoga, ki cmoka in se čudno oglaša? Ali je to ob cesti, ko je bilo vozilo spet usodno za bodičasto žival?

Jež spada med sesalce in v družino ježev. Pravih ježev je 17 vrst, v Sloveniji živita beloprsi in rjavoprsi jež, prvi je bolj razširjen. Najpogosteje je njegovo bivališče gozd, ki ima veliko grmovja, lahko pa se naseli tudi v sadovnjaku, mestnem parku ali na domačem vrtu. Predvsem je pomembno, da ima ustrezno zatočišče – mesto, kamor se lahko umakne ob morebitni nevarnosti in kjer prespi dan. Je namreč žival, aktivna predvsem ponoči.

Ima kratko in čokato telo, ki ga po zgornjem delu pokrivajo bodice, na odraslem ježu jih je kar od 5000 do 7000. Ima koničast smrček, majhne oči in kratka, okrogla ušesa. Kadar se znajde v nevarnosti, se zvije v bodečo kroglo, spušča glasne glasove (cviljenje, hrkanje, cmokanje).

Oba, tako beloprsi kot rjavoprsi jež, spadata med zavarovane živalske vrste, katerih obstoj je ogrožen zaradi redkosti, sprememb v okolju, naravnega zmanjševanja populacije ali človeškega vpliva. Zavarovane živalske vrste je prepovedano loviti, ubijati, zastrupljati, prodajati, vznemirjati, uničevati gnezda in jih zadrževati v ujetništvu

Kaj pa lahko storite, da se bo jež dobro počutil v vaši okolici? Pustite kakšen kup listja, mahu, suhe trave, kup dračja ali »neurejeno« grmovje, saj si ježi iz tega naredijo skrivališče. Ne nastavljajte strupov za glodavce, polže …, saj so lahko usodni tudi za druge živalske vrste.

Če imate ribnik ali bazen, omogočite, da lahko jež zleze na varno, če slučajno pade noter (dovolj visok kamen, mostiček …). Ograja naj ima tako široke vmesne prostore, da lahko odrasel jež brez težav zleze skozi ali tako ozke, da ne more. V nasprotnem primeru se lahko zagozdijo in počasi umirajo.

Pogosto se zapletejo v mreže, pločevinke, celo v plastične sveče (letos smo v ambulanti, kjer sem zaposlena, sprejeli ježka, ki je želel zlesti v svečo in se je zagozdil – verjetno smo ujeli še zadnje minute pred gotovo smrtjo, saj je še komaj dihal).

Kljub temu da nas otroške pesmi učijo, da ježki jedo »jabolke in hruške«, je resnica drugačna – ježi so žužkojedi, kar pomeni, da se prehranjujejo z deževniki, s hrošči, stonogami, pajki, polži …, med njegovo prehrano pa se znajdejo tudi poljske ter gozdne miši, ptičji mladiči in jagodičevje ter drugo sadje.

Če želimo ježu nastaviti hrano v okolici našega doma, moramo paziti, da bo hrana zanj primerna. Nikakor ne nastavljajte kravjega mleka, saj ježki ne presnavljajo laktoze in jim lahko takšno mleko povzroči hudo drisko. Ponudite jim lahko navadno vodo ali mačje mleko, naj bo nastavljeno v nizko posodico, ki jo brez težav dosežejo. Primerna hrana zanje je mokra ali suha hrana za mačke, lahko tudi pse. Človeška hrana zanje ni primerna!

Ježi pozimi hibernirajo, to pomeni, da večino časa preživijo v nedejavnem stanju. Medtem zimskim »spanjem« se mu telesna temperatura spusti s 34 ⁰C na samo 4 ⁰C, srčni utrip s 190 utripov na minuto na zgolj 20, vdihne pa 10-krat na minuto.

Statistika preživetja ježev je precej žalostna, saj kar dve tretjini mladih ježev ne preživita prvega leta življenja, plenijo jih različne živali, ogromno ježkov pa konča pod kolesi avtomobilov. V naravi lahko sicer dočakajo do sedem let. V jesenskih mesecih ljudje pogosto najdejo majhnega ježka in ne vedo, ali ga naj pustijo pri miru ali morajo kaj narediti. Priporočila, kdaj je potrebno ukrepati, se nanašajo na lokacijo najdbe, mesec, ko ježka najdete in na njegovo težo.

Če tehtajo ježki v začetku oktobra manj kot 300 g, začetku novembra manj kot 500 g in konec novembra manj kot 550 g, obstaja velika verjetnost, da je ježek premajhen za preživetje zime. Takrat obvestite Azil za divje živali na Muti, ki so edini v Sloveniji, pristojni za oskrbo zaščitenih živalskih vrst. Prav tako jih obvestite, če vidite ježka v urbanem okolju sredi dneva – to je lahko znak, da je z njimi nekaj narobe, lahko pa so lačni ali smo ljudje preveč posegli v njihov življenjski prostor, da sedaj nimajo pravega miru in prostora za bivanje. Za nudenje prve pomoči pa so pristojne vse veterinarske ambulante.

Ko se boste naslednjič zvečer peljali po cesti, bodite pozorni na majhne in občutljive ježke, ki v bitki z avtomobili nimajo možnosti preživetja. Čuvajmo jih, saj so del narave, ki na žalost počasi izginja.

Priporočamo tudi: Ritmi in cikli v naravi