Režim barefoot označuje celostno obravnavo ali oskrbo konja, ki skuša slediti naravnim principom in jih vključiti tudi v zanje umetno ustvarjeno okolje, ki smo ga ustvarili s tem, ko smo jih udomačili. Naravna evolucija v milijonih let je konje v funkciji preživetja pripeljala do razvoja neverjetno izpopolnjenih sistemov. Razvili so način prehranjevanja oz. prebavljanja, ki sloni na skromni vlakninski hrani, izpopolnjen red v odnosih v čredi oz. čredno dinamiko ter telesni ustroj, ki omogoča z nomadskim življenjem v nenehnem premikanju vzdržljivost, pa tudi hitrost in okretnost, ko je treba bežati pred plenilci.
To, kar ni potrebno, in različne šibkosti, ki lahko nastanejo z gensko deformacijo, pa se po naravni poti nikoli ni razvijalo naprej. Je del naravne selekcije, ki poskrbi, da taka vrsta preživi in da se veča kakovost življenja, hkrati pa je s tem sklejen naravni krog prehranjevalne verige.
Ljudje smo odkrili konjevo neverjetno moč in se z njo na različne načine povezali. Ugotovili pa smo tudi, da moramo, če ga želimo uporabljati za svoje namene, zanj tudi ustrezno skrbeti.
Bistvo tega režima je sicer naravno oblikovanje kopit, a ker je za vzpostavitev zdrave naravne forme in funkcije kopita domačega konja nujno potreben celosten pristop k oskrbi, se začne pri njegovem vzpostavljanju velikokrat odvijati celostna transformacija konja in človekovega odnosa do njega, kar pa ni vedno preprosto.
Konja smo vzeli iz njegovega naravnega okolja in ga prilagodili svojim potrebam. To pa je potegnilo za sabo določene posledice, saj v naravi velja pravilo, da nikoli ne moremo nekje nečesa odvzeti, ne da bi bilo treba to za uravnoteženje na drugi strani nadomestiti. Naša naloga pri skrbi za konja je prav iskanje ravnotežja med naravnim in umetnim, režim barefoot pa gre tu še korak naprej.
Človek s svojo inteligenco nikakor ne more prekašati milijone let naravnega razvoja – to je prvo izhodišče za temeljno razumevanje režima barefoot. Ko govorimo o naravnem in celostnem, se moramo zavedati naše omejene sposobnosti globljega razumevanja in poustvarjanja kompleksnosti povezav, ki potekajo v naravnih procesih.
Prvič zato, ker je intelektualno razmišljanje s kopičenjem (znanstvenega) znanja vse premalo celostno, saj vključuje po navadi le spoznanja raziskav posameznih delcev nekega naravnega sistema, ki pa se že v trenutku, ko jih izločimo iz sistema, spremenijo, torej že ko jih opazujemo ločeno od celote. Sodobna znanost to dejstvo priznava in priznava tudi, da že opazovalec oz. raziskovalec vpliva na rezultat opazovanega s svojim individualnim pogledom na svet.
To je pomemben podatek, ko se vprašamo, kako mi oziroma naše razmišljanje vpliva na potek določenih dogodkov. Drugič pa se je treba zavedati dejstva, da je prav vsako bitje na tem planetu individuum, ki z naravnimi sistemi tvori edinstven proces, in ga moramo kot takega tudi sprejemati. Vsak dober veterinar bo povedal, da se lahko zgodi, da kar drži za enega konja, za drugega ne drži, ali pa da se dogajajo celo »čudeži« in se včasih pozdravi tudi nekaj, kar se po vseh parametrih ne bi moglo.
Pri celostni obravnavi konja, kamor se uvršča tudi režim barefoot, je izredno pomembno, da kombiniramo znanstveno oz. teoretično znanje in intuicijo, kar pomeni, da začutimo brez vpletanja razuma, kaj nam je v določenem trenutku dano oz. na kateri točki naravnega procesa smo. Intuicija pa znanja seveda nikoli ne izključuje.
BAREFOOT režim je nenehno učenje in opazovanja narave ter njenih procesov. Naša naloga je razvijati veščino razumevanja tega, kako se lahko vmešamo v naravne procese, ne da bi povzročili škodo oz. da delujemo v dobro vseh vključenih. To pomeni, da se naučimo upoštevati na eni strani konjevo osnovno in hkrati individualno naravo, na drugi strani pa dane okoliščine, kot so naše trenutne zmožnosti oziroma znanje (znanje strokovnjaka in lastnika konja), konjevo zdravstveno stanje ipd.
To nas pripelje do zavedanja, ki ga lahko označimo kot točko ravnotežja. S točko ravnotežja prevrednotimo stičišča zgodovine, trenutnega stanja in možne prihodnosti.
Velikokrat pa se zgodi, da lastniki konj brez točke ravnotežja prehitro obupajo in procesa ne izpeljejo do konca oziroma do nove točke ravnotežja, od koder lahko zopet stopijo na nov nivo in s tem nenehno izboljšujejo konjevo psihofizično stanje.
Napredek in razvoj v naravi večinoma nista premo sorazmerna, temveč pogosto nihata z »dobrega« na »slabše« in potem zopet na »boljše« … Za to točko ravnotežja je vsak lastnik odgovoren v prvi vrsti sam, saj se z odločitvijo za neki sistem, kot je npr. tudi režim barefoot, zaveže, da se bo izobraževal in potrudil razvijati razumevanje sebe (svojih zmožnosti, potreb itd.) in svojega konja (značilnosti pasme, individualne značilnosti itd.), saj bo le tako lahko sprejemal ustrezne odločitve in premagoval »težave«, ki so neizogiben del vsakega razvoja oziroma naravnega procesa.
Del odločitve lastnika konja pa je tudi izbira ustreznega strokovnjaka, ki mora biti tako teoretično izobražen kot tudi praktično izkušen, saj sta za opravljanje takšnega dela, kot je oblikovanje kopit, potrebno dolgoletno šolanje in nenehno (praktično) izpopolnjevanje. Strokovnjak za režim barefoot mora biti sposoben podpreti tako konja kot njegovega lastnika, da lahko ta poišče svojo točko ravnotežja. Med njima se mora ustvariti zaupanje, ki vedno temelji na ustreznih rezultatih oz. dolgoročnem izboljšanju psihofizičnega stanja konja.
Režim barefoot ni nekaj preprostega in ne ponuja hitrih rešitev, temveč bi ga lahko označili za izobraževalno dejavnost, katere cilj je odkrivanje možnosti nenehnega razvoja in izboljšanja.
Tako na primer pri kovanju konja, s tem ko na kopito pribijemo podkev, avtomatično onemogočimo, da bi se kopito še naprej razvijalo po naravni poti, saj ga dokazano uničuje že sama podkev.
V drugem primeru, ko kopito oblikujemo v skladu z naravnim gibanjem in konjevimi potrebami, pa podpiramo naravni razvoj kopitnih struktur in še naprej zdravega delovanja celotnega telesa.
Zato lahko rečemo, da je ena največjih prednosti tega režima možnost nenehnega (naravnega) razvoja in s tem izboljšanja zdravstvenega stanja konja, ena največjih slabosti pa to, da zahteva od človeka nekaj več pripravljenosti za učenje, več dela s konjevim življenjskim okoljem in ne nazadnje več samostojnega razmišljanja. Ali je vse to res slabost, pa mora presoditi seveda vsakdo sam.
Ena največjih prednosti BAREFOOT režima je možnost nenehnega (naravnega) razvoja in s tem celostnega izboljšanje zdravstvenega stanja konja. Ena največjih slabosti pa to, da zahteva od človeka več pripravljenosti za učenje, več dela s konjevim življenjskim okoljem in ne nazadnje več samostojnega razmišljanja. Vsak posameznik mora premisliti, ali se poglobljen odnos s konjem in razumevanje njegovega naravnega ustroja res lahko imenuje slabost.
