Aktivna prosta reja

Tudi vedno več lastnikov konj pri nas se v zadnjih desetletjih odloča za drugačne oblike njihove nastanitve, kot je uhlevljanje, in sicer za oskrbo v tekalnih boksih, t. i. lauf boksih, aktivnem odprtem hlevu ali »lauf štali« in drugih oblikah proste reje. K temu je pripomoglo zavedanje, da je pomemben dejavnik za konjevo dobre splošno počutje, za njegovo psihofizično stanje in ohranjanje fizične pripravljenosti ravno njegovo življenjsko okolje. Bolje ko se bo počutil, več je možnosti, da bo pri delu z nami lepše in bolj voljno sodeloval, dobro zasnovano življenjsko okolje pa lahko izboljša tudi njegovo zdravstveno stanje.

Večina lastnikov prebije s svojimi konji le nekaj ur dnevno, tedensko ali celo mesečno, torej so ti večji del življenja prepuščeni sami sebi oz. okolju, v katerem bivajo. Zato je treba, ko se odločamo o tem, kakšno nastanitev si za svojega konja želimo, upoštevati tudi, koliko časa bo konj preživel brez nas, in odločitev nasloniti predvsem na njegove potrebe, ne samo na naše želje glede dostopnosti in kapacitet posameznega oskrbnika. Dejstvo je namreč, da je mogoče z uhlevitvijo bistvene potrebe konj, izhajajoče iz njihovega naravnega ustroja, le delno zadovoljiti.

Poznavanje in upoštevanje konjevih naravnih značilnosti…

Po naravi so konji aktivne živali, ki v iskanju hrane prehodijo dnevno po več deset kilometrov, kar pomeni, da svoj vsakdan zapolnijo predvsem s počasnim gibanjem in prehranjevanjem. So popolnoma prilagojeni na različne vremenske razmere in si lahko v naravi poiščejo zavetje v predelih, ki to omogočajo (drevesa, skale, jame itd.), vendar se prej skrijejo pred soncem kot pred padavinami. Dojemanje, da potrebujejo konji topel dom, temelji na človekovem doživljanju sveta, mi kot vrsta pa smo izredno neprilagojeni na življenje nasploh.

Njihova čredna narava jim narekuje tudi stike s pripadniki črede, saj se živali čez dan družijo ob različnih priložnostih in tako poglabljajo medsebojne odnose v čredi – skupaj jejo in se odpravljajo do napajališč, se igrajo, se praskajo in grizljajo s sovrstniki oz. izbranimi člani črede, žrebci skrbijo za svoje kobile in potomce ter varujejo čredo pred vsiljivci od zunaj, kobile pa večinoma skrbijo za žrebeta in za sožitje v čredi. Stalni medsebojni stiki so nujni za njihovo čustveno in telesno dobro počutje.

Ajda Mav - aktivna prosta reja - konj je prilagojen na življenje na prostem

Konj je popolnoma prilagojen na življenje na prostem in v vseh vremenskih razmerah.

Pri konjevi nastanitvi je ob njegovih značilnostih, načinu razmišljanja in vedenja smiselno upoštevati tudi značilnosti njegovega naravnega bivanjskega okolja in mu s tem zagotoviti zadovoljevanje čim več osnovnih psihofizičnih potreb. Če so njegove potrebe zadovoljene, lahko namreč pričakujemo, da bo konj bolj miren in voljan sodelovati z nami, manj pa je tudi možnosti za zdravstvene težave in vedenjske motnje, ki izhajajo iz za konje nenaravnega in neustreznega okolja.

Če se za konjevo boljše počutje odločimo za njegovo nastanitev v prosti reji, se še posebej v Sloveniji, kjer smo prostorsko zelo omejeni, srečujemo s svojevrstnimi izzivi, kako mu zagotoviti dnevno gibanje, ki bi nadomestilo gibanje po obširnih, več kilometrov širokih planjavah, kakršnega bi bil deležen v naravi. Pri urejanju infrastrukture moramo zato postati iznajdljivi. Smiselno je zagotoviti ograjen prostor s premišljeno postavljenimi infrastrukturnimi elementi, ki bodo konje spodbujali h gibanju, jim omogočali neomejen dostop do hrane in vode ter počitek, pa tudi nemoteno druženje v čredi z dejavnostmi za kratkočasenje.

Smiselno je zagotoviti ograjen prostor s premišljeno postavljenimi infrastrukturnimi elementi, ki bodo konje spodbujali h gibanju, jim omogočali neomejen dostop do hrane in vode ter počitek, pa tudi nemoteno druženje v čredi z dejavnostmi za kratkočasenje.

Ajda Mav - aktivna prosta reja - pomen infrastrukture.

Smiselno je zagotoviti ograjen prostor s premišljeno postavljenimi infrastrukturnimi elementi, ki bodo konje spodbujali h gibanju, jim omogočali neomejen dostop do hrane in vode ter počitek, pa tudi nemoteno druženje v čredi z dejavnostmi za kratkočasenje.

Infrastruktura hleva z elementi aktivne proste reje

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Oblikovanje črede in uvajanje konja v čredo

Osnovni elementi, ki morajo biti del vsake ograde za prosto rejo, so krmišča, vodna napajališča, zavetje in ustrezna podlaga. Krmišče je pokrito zavetje z neomejenim dostopom do sena, in sicer ločeno od napajališča z vodo, postavljeno tako, da konja spodbuja h gibanju, torej tako, da mora večkrat na dan prehoditi pot od krmišča do napajališča z vodo.

V ogradi lahko postavimo krmišče in napajališče z vodo seveda tudi skupaj, vendar to pomeni, da smo en element, ki konje spodbuja h pogostejšemu gibanju, izpustili.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Tudi poti med krmilnimi postajami in drugimi elementi odprtega hleva je smiselno zasnovati tako, da konja spodbujajo k več gibanja, kot če bi imel te elemente prosto razporejene znotraj ograde (kot na sliki). Širina poti naj bo tolikšna, da ne more konj, če se na poti ustavi, zaustaviti preostalih, torej od 4 do 5 metrov, podlaga pa naj bo primerno nasuta in utrjena, da bodo lahko konji vse leto hodili po površini, ki ni blatna.

S tem se lahko izognemo kopitni gnilobi in rapam ter drugim zdravstvenim težavam, ki so pogoste pri konjih, izpostavljenih vlažnim razmeram, kjer je blato pomešano s fekalijami, kar je idealno gojišče bakterij in glivic in je za dolgoročno bivanje konja neustrezno. Za podlago lahko izbiramo različne vrste peska in lesa, to je sekancev, saj konjem s tem pomagamo, da postanejo njihova kopita trdna in odporna oz. se prilagajajo večji raznolikosti strukture terena.

Ajda Mav - aktivna prosta reja - track sistemi

Pesek za nasutje poti (“track” sistem).

Prostor za počitek uredimo v zavetju; običajno je to prostor, pokrit s streho, ustrezno obložen z gumo, z ležalnimi podlogami ali s primernim nastiljem. Smiselno je, da je počivalni prostor ločen od krmišč, saj tako živali, ki bi rade počivale, ne bodo pregnale tiste, ki se prehranjujejo. Ležišča lahko konjem uredimo tudi na prostem, tako da na določeno območje nasujemo debelejšo plast peska ali mivke, kar daje dovolj udobja, da se konj uleže, hkrati pa jih tudi spodbuja, da se tu povaljajo, zato služijo tudi kot valjališče, torej območje za sprostitev.

Tam se lahko ob valjanju pretegnejo, popraskajo in svoje telo zaščitijo z oblogo iz umazanije in nasutega peska (se zaščitijo pred zajedavci, vročino/mrazom, prikrijejo svoj vonj pred plenilci, itd.). Primerno zavetje za konje so lahko tudi drevesne krošnje in grmovje.

Prostor za počitek uredimo v zavetju; običajno je to prostor, pokrit s streho, ustrezno obložen z gumo, z ležalnimi podlogami ali s primernim nastiljem. Smiselno je, da je počivalni prostor ločen od krmišč, saj tako živali, ki bi rade počivale, ne bodo pregnale tiste, ki se prehranjujejo.

Ajda Mav - aktivna prosta reja - prostor za počitek

Zavetje s spalnim kotičkom.

Postavitev infrastrukturnih elementov za boljše počutje in zdravje konj

Osnova za neovirano in zdravo gibanje konj vse leto je utrjena podlaga z ustreznim nasutjem, tako pa lahko tudi na majhnem prostoru uredimo dolge sprehajalne poti, t. i. track sistem, če jih razporedimo smiselno in če prehode pregradimo, da prostor čim bolj izkoristimo. Na manjšem prostoru lahko s preureditvijo odprtega prostora v pregrajenega, v labirint poti, omogočimo, da prehodijo konji od točke A do točke B namesto enkratne poti večkratnik te razdalje.

Tako jih bolj zaposlimo in jih spodbudimo tudi k več gibanja. Z ustrezno podlago jim tako omogočimo tudi bolj zdravo okolje, v katerem ne bodo imeli zdravstvenih težav s kopiti in nogami zaradi bakterij in glivic iz okolja, preprečimo pa tudi morebitne poškodbe zaradi zdrsa. Sicer pa konji tudi sami neradi hodijo po blatu, ker jim to daje občutek nestabilnosti in s tem nelagodja.

Ajda Mav - aktivna prosta reja - utrjen teren

Utrjene površine v ogradah.

Poleg primerno urejene površine v ogradi pa je pomembno tudi, kako je urejeno krmišče. V različnih oblikah proste reje se uporabljajo vse vrste jasli, v katere lahko položimo tako male kvadratne bale sena kot velike okrogle bale ali nebalirano seno, uporabljajo se mreže za seno in različni krmilniki, ki omogočajo počasnejše prehranjevanje, t. i. slow feederji. Jasli za seno so po navadi neke vrste zaboj ali konstrukcija s kovinskimi rešetkami ali mrežo, v katero polagamo seno. Pri sistemu z rešetkami je treba paziti, da so prečke tako skupaj, da se konju ne more vanje zatakniti kopito, vendar še vedno dovolj narazen, da lahko z gobcem med njimi doseže snope sena.

Za konje, ki imajo manjše potrebe po senu in jim želimo zato ponuditi manjšo količino sena, omogočimo tak dostop do njega, da se bodo morali s tem ukvarjati čim dlje, zato je smiselno, da jim ponudimo seno v mrežah z manjšimi odprtinami ali v krmilnikih za počasno prehranjevanje, ki dostop do sena prav tako omejujejo z mrežo. Ker bo konj tu težje zagrabil večji snop sena, bo moral to večkrat ponoviti, to pa bo pripomoglo k počasnejšemu prehranjevanju in tudi večji umski zaposlitvi. Od velikosti lukenj v mreži je torej odvisno, kako hitro bo konj pojedel določeno količino sena.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Temeljna oskrba konj

Ker se konji v naravi hranijo s tal, naj bodo tudi jasli, mreže in druge vrste krmilnikov zasnovani in postavljeni tako, da se bo konj pri jedi čim manj postavljal v nenaravne položaje in bo seno grabil blizu tal.

Najprimernejše za zagotavljanje naravnega položaja telesa ob hranjenju so tako določene vrste jasli in krmilniki za počasno prehranjevanje. To so jasli, pri katerih doseže konj z glavo do sredine in grabi seno z dna, pri tleh, in krmilniki, ki so zasnovani kot škatle, zaboji ali sodi, na vrhu z mrežo, ki omejuje dostop do sena.

Konj dostopa do sena pri takem krmilniku z vrha, mreža, ki omejuje dostop do njega, pa seno obtežuje in se, ko se kup sena manjša, pomika proti tlom.

Ajda Mav: Krmišče.

Krmišče z jaslimi za seno

Jasli za seno je treba postaviti pod streho, da vanje ne padata dež ali sneg, saj bi seno tako lahko začelo gniti ali plesneti, sploh če se poklada redkeje kot enkrat na dan, to pa lahko povzroči prebavne težave in kolike. Ob postavitvi jasli je treba zagotoviti tudi, da lahko dostopajo do krmišč vsi konji in da se lahko vsi, ki iz njih jejo, če pride do preplaha, zaradi dejavnikov v okolju, ali če jih kak drug konj preganja, neovirano hitro in varno umaknejo.

V vsaki čredinki je tako treba omogočiti toliko dostopov do jasli, kolikor je konj, ali celo kakšnega več, to pa pomeni, da morajo imeti jasli več vstopnih točk za konje, mreže in krmilnike, ki omogočajo dostop do sena manjšemu številu konj, pa je treba v ogrado postaviti na več mestih.

Jasli za seno je treba postaviti pod streho, ob postavitvi je treba zagotoviti, da lahko dostopajo do krmišč vsi konji in da se lahko vsi, neovirano hitro in varno umaknejo. V vsaki čredinki je tako treba omogočiti toliko dostopov do jasli, kolikor je konj, ali celo kakšnega več, to pa pomeni, da morajo imeti jasli več vstopnih točk.

Vsem konjem v čredi, ne glede na to, kje so, mora biti vedno na voljo voda, zato poskrbimo za dostope do vode na odprtem in na prehodnih delih v ogradi. Če je dostop do vode delno ali v celoti onemogočen, zaradi kakega konja, je možno, da kak drug konj ne bo pil toliko, kolikor bi moral, to pa lahko pripelje do dehidracije in kolik.

V ogrado aktivne proste reje so lahko po želji in potrebi postavljene tudi druge postaje, ki konjem zagotavljajo udobje ali kratkočasenje in jih spodbujajo, da se ob sprehodu od hrane do vode še večkrat dnevno podajo na sprehod. Take so različni praskalniki, ki jih lahko naredimo iz krtač, nameščenih na stebre, robove sten ali kam drugam, kjer se lahko konji po potrebi drgnejo ob njih. Načeloma pa izkazujejo konji v oskrbi v prosti reji manj potrebe po umetno ustvarjeni zaposlitvi prav zato, ker niso ločeni od drugih konj in ker imajo več svobode pri izbiri aktivnosti.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Ajda Mav, intuitivno empatično konjeništvo

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Opraševalci
Urška Petek: Temeljna oskrba papig.Temeljna oskrba papig

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.