Objavljeno: 11. julija, 202114.1 min read

Oblikovanje črede in uvajanje konja v čredo

V zadnjih letih se je zavedanje lastnikov konj o prednostih nastanitve konja v prosti reji ali t. i. odprtem hlevu precej povečalo in s tem se je povečalo tudi zanimanje za tako rejo. Čeprav je to za večino konj primernejše od nastanitve v hlevu, saj v večji meri zadovolji njihove naravne potrebe, pa je treba vedeti, da prinese to s seboj tudi svojevrstne izzive in se moramo zato oblikovanja čred in uvajanja konj v novo čredo lotiti premišljeno in postopoma.

Nedavne raziskave in izkušnje na področju oskrbe konj so pokazale, da je za konjevo dobrobit pomembno zadovoljiti čim več njegovih potreb, ki izhajajo iz njegovih naravnih danih značilnosti. Med osnovne potrebe konja spadajo potreba po prostem dostopu do hrane in vode ves dan, potreba po prostem gibanju in potreba po družbi in socialnih stikih.

Ker pa je pri nastanitvi v prosti reji ali odprtem hlevu konj kljub vsemu postavljen v prostorsko omejeno okolje, se ob prednostih, ki mu jih s tem omogočimo, pojavi tudi riziko poškodb ob stiku novega konja s čredo, če uvajanja ne izpeljemo z zadostno mero razumevanja konj, ustreznimi uvajalnimi postopki in dovolj časa za izvedbo celotnega procesa uvajanja.

Ajda Mav: Zemljišče narekuje postavitev elementov.

Poleg osnovnih konjevih potreb velikost in struktura zemljišča narekujeta postavitev elementov infrastrukture proste reje (travnik in “track” sistem z nasutimi potkami)

OBLIKOVANJE ČREDINK…

Ko se odločimo urediti prostor za nastanitev konj v odprtem hlevu, nam ne glede na to, ali bomo v izbrani prostor naselili le svoje konje ali bomo v njem ponujali oskrbo tudi drugim konjem, velikost in struktura zemljišča, na katerem bo urejen prostor za bivanje konj, narekujeta, v kakšnem prostoru bodo oskrbovani konji nameščeni in koliko različnih čred lahko oblikujemo. Če se odločamo, da bomo sprejeli v oskrbo več konj, je smiselno razmisliti o oblikovanju več čredink, da lahko konje razdelimo po njih vsaj glede na medsebojno združljivost, prehranjevalne navade in druge razlike med njimi, ki jih je za varno združitev več konj na omejenem prostoru treba upoštevati.

Dobro je vnaprej predvideti in izdelati načrt za razdelitev čredink in za določitev števila konj v posamezni čredinki ter za to, kakšna bo ureditev čredinke glede na potrebe konjske črede, ki bo nastanjena v njej. Kljub našemu načrtovanju pa nam lahko konji tudi prekrižajo načrte in se ob vselitvi v čredinke ne obnašajo, kot smo pričakovali, oz. ne uporabljajo posameznih infrastrukturnih elementov čredinke, kot smo jim jih namenili mi, in se naši načrti lahko izkažejo za delno neustrezne, zato predlagam, da pri končni izvedbi postavitve kapacitet vedno puščate nekaj fleksibilnosti (možnost prestavitve krmilnih postaj ali ograje itd.).

Ajda Mav: Načrtovanje čredink na podlagi infrastrukture in združljivosti konj.

Pomembno je načrtovanje in fleksibilnost infrastrukture glede na medsebojno združljivost konj.

Pri konjih se pojavi potreba po merjenju moči med njimi najpogosteje ob hranjenju, in to toliko bolj, če nimajo sena na voljo ves čas, zato je smiselno v čredinki urediti več krmilnih postaj ali krmišče, ki omogoča konjem ob morebitnem spopadu neoviran umik. Krmilne postaje torej oblikujemo tako, da okrog njih ni kotov, v katere bi lahko en konj podil drugega in ga pri tem poškodoval. Več krmilnih postaj omogoča ob morebitnem medsebojnem preganjanju nemoteno mirno premikanje konj od ene do druge.

S postavitvijo več krmilnih postaj pa poleg tega, da jim omogočimo neoviran umik od drugih konj, spodbujamo pri njih tudi več gibanja in zmanjšujemo stres ob prehranjevanju. Ob opazovanju prehranjevalnih navad posameznih konj v čredi pa lahko število in strukturo krmišč sčasoma prilagodimo (nekateri jedo v parih na eni krmilni postaji, nekateri s svojim telesom blokirajo celotno krmišče in drugim ovirajo dostop do hrane itd.).

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Aktivna prosta reja

Ada Mav: Krmišča.

V posamezni čredinki je potrebno zagotoviti vsaj toliko krmišč, kolikor je konj, in jih postaviti tako, da konji neovirano pristopajo do hrane ter se lahko ob nevarnosti brez težav umaknejo.

OBLIKOVANJE ČREDE

Pri oblikovanju črede se najprej odločamo, po kakšnem kriteriju jo bomo oblikovali (glede na starost, spol, prehranjevalne navade, zdravstvene posebnosti itd.). Smiselno je namreč črede oblikovati tako, da združujemo v njih konje z enakimi oz. podobnimi potrebami. Tako na primer ni smiselno, da bi oblikovali čredo, v kateri bi bili skupaj konji velikih in manjših pasem, kakršna so, recimo, islandski konji, saj je neizogibna posledica tega prekomerna teža islandskih konj, ki potrebujejo za svoje potrebe precej manj hrane kot konji velikih pasem.

Črede lahko oblikujemo tudi glede na starost in tako združimo mlade konje, ki so bolj živahne narave in imajo več potrebe po gibanju in igri, in ločeno starejše, saj ti načeloma raje preživljajo čas v družbi drugih zrelejših, bolj umirjenih konj. Seveda pa se pojavljajo tudi med starejšimi konji živahnejši posamezniki in med mlajšimi konji bolj umirjeni, zato je treba predvsem najprej, preden določimo, kakšna čreda bo najprimernejša in najbolj varna za posameznega konja in tudi za druge člane črede, spoznati naravo posameznega konja.

Ajda Mav: Kriteriji za ureditev čredink.

Črede se oblikuje tudi glede na potrebe konj.

Naslednji kriterij, po katerem se odločamo pri oblikovanju črede, so osebnostne značilnosti oz. narava posameznega konja. V primeru konj z dominantnejšo naravo lahko občasni spopadi za prevlado pri prehranjevanju ali dostopu do drugih konj (recimo v primeru dveh ali več dominantnih kastratov, ki bi se spopadala za kobilo) povzročijo poškodbe, zato je lahko združevanje več takih konj v eni čredinki nevarno. Nekatere take posameznike se načeloma včasih lahko združi, vendar z ustreznim programom uvajanja in socializacije dominantnih konj, moramo pa biti pripravljeni v to vložiti čas, znanje in energijo, ker tovrstno uvajanje to zahteva. Umirjeni in/ali podredljivi konji so dobrodošli v vsaki čredi, saj za druge po navadi ne pomenijo nevarnosti, konji izredno plašne narave pa se lahko prve dni v novi čredi obnašajo tudi precej agresivno, in to prav zaradi strahu.

Konje lahko združimo v čredinkah tudi po spolu. Ponekod se kobile in kastrate ločuje, da med njimi ne pride do poškodb, še posebej, ko se kobile gonijo in pokažejo nekateri kastrati še vedno več žrebčevske narave. Kobile se lahko združi tudi pod enim kastratom, ki skrbi za svoj harem podobno, kot bi zanje poskrbel žrebec v naravi. Za žrebce se večinoma domneva, da je oskrba v odprtem hlevu in z drugimi konji nemogoča, a je to odvisno od narave žrebca, drugih konj (po navadi kastratov), s katerimi bi ga radi združili, in okolice, ki bi ga lahko vznemirjala (na primer bližina črede kobil) in pripeljala do spopadov in s tem do poškodb.

Ajda Mav: Oblikovanje na podlagi različnih kriterijev.

Oblikovanje črede je možno glede na starost in kompatibilnost konj, njihove prehranjevalne navade ali ločevanje po spolu

Če vzamemo v čredo več konj, ki so že pred tem prebili nekaj časa skupaj in so se dobro razumeli, je smiselno, da jih vključimo v isto čredo. Podobno je tudi, če uvajamo nekaj novih konj v že obstoječo čredo – smiselno je na isti dan preseliti tiste, ki se poznajo od prej, da se ob zaveznikih iz prejšnjega okolja počutijo varnejše tudi v novem okolju.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Temeljna oskrba konj

RAZUMEVANJE UREDITVE ČREDE

Črede konj so urejene v zapleteno strukturo medsebojno večplastno prepletenih odnosov, ki se dnevno spreminja in se spreminja tudi znotraj dneva glede na spremembe psihofizičnega stanja konj in situacije v čredi. V divjini lahko opazimo pri konjih manj trenj in spopadov, ker niso prostorsko omejeni in imajo več svobode pri izbiri hrane in družbe.

Raziskave v zadnjih nekaj desetletjih so pokazale, da ni položaj posameznega konja v čredi nikoli dokončno določen, saj je odvisen od že omenjenih dejavnikov, mogoče pa je okvirno določiti, kateri konji bodo v čredi zavzeli katero vlogo v kateri situaciji. V času gonitve kobil lahko pričakujemo v čredi spremenjeno obnašanje, enako tudi če pride do poškodb ali spremembe zdravstvenega stanja enega izmed konj, saj ta s tem, zaradi nezmožnosti ohranjanja svojega položaja v čredi, pade na nižje mesto ob hranjenju, napajanju ali dostopu do kobil ob gonitvi, kot je bilo to, ki si ga je lahko zagotovil z boljšim psihofizičnim stanjem. Obstajajo pa tudi posredne povezave med konji, pri katerih se položaj določenega konja začasno spremeni, ko je v bližini drugega konja, kot na primer, če se določen konj drži bolj vodilnega konja, ki ga vzame pod okrilje, medtem ko je lahko ta isti konj ob odsotnosti vodilnega konja (ko vzamemo tega iz črede, na primer, za delo z njim) v hierarhiji postavljen precej nižje.

Ajda Mav: Položaji v čredi se menjajo.

Raziskave v zadnjih nekaj desetletjih so pokazale, da ni položaj posameznega konja v čredi nikoli dokončno določen, saj je odvisen od že omenjenih dejavnikov, mogoče pa je okvirno določiti, kateri konji bodo v čredi zavzeli katero vlogo v kateri situaciji.

Za uspešno snovanje črede ali uvajanje novih konj v obstoječo čredo je treba čim bolje spoznati vse konje, ki bodo živeli skupaj. Treba je spoznati njihove osebnostne lastnosti in naravo (ali so bolj ali manj dominantni) in jih na podlagi tega ustrezno umestiti v čredo.

Uporabno je, če zna oskrbnik konj pri obstoječi čredi v uvajanju vzpostaviti vodilni položaj v odnosu do konj, saj bo to igralo pomembno vlogo pri gradnji zaupanja z novim konjem in pri zagotavljanju njegove varnosti.

SPOZNAVANJE NOVEGA KONJA

Preden novega konja sprejmemo v čredo, je pomembno, da pridobimo čim več informacij o njegovem značaju, njegovih predhodnih izkušnjah z drugimi konji in njegovem psihofizičnem stanju in prehranjevalnih potrebah. O tem se lahko pogovorimo z lastnikom konja oz. prejšnjim lastnikom, od katerega kupujemo konja, ki ga želimo vpeljati v čredo, prav tako pa je smiselno informacije dobiti tudi od njegovih prejšnjih oskrbnikov, saj preživijo ti s konjem ob oskrbovanju včasih več časa kot njegov lastnik.

Konje delimo po navadi najprej na to, ali so po značaju bolj vodilni ali bolj podredljivi. To najlažje razberemo z opazovanjem konja pri interakciji s preostalimi konji, medtem ko so v skupnih ogradah, še bolj pa, če jih imamo možnost opazovati pri skupnem prehranjevanju. To, kakšne so konjeve reakcije ob konfliktu – je to umik, beg, brcanje, grizenje, neodzivnost na grožnje drugih konj … –, je za nas pomembna informacija, saj bomo lahko tako vsaj do določene mere predvideli njegove odzive v novi čredi in ustrezno izbrali, v katero čredo ga umestiti.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Konsistentnost pri delu s konji

PROCES UVAJANJA V ČREDO

Ne glede na to, ali oblikujemo novo čredo ali samo uvajamo novega konja v že obstoječo čredo, je smiselno izpeljati uvajanje počasi oz. postopoma. Če bomo v čredinko spustili skupaj več konj, se zna hitro zgoditi, da bo prišlo do poškodb. Da bi vsem konjem zagotovili udobno in varno selitev v nov dom in novo okolje, je priporočljivo najprej naseliti manjše število konj, recimo enega ali dva, nato pa v čredo postopoma uvajamo še preostale člane. Tako bomo lažje nadzorovali morebitne konfliktne situacije. Ker se konji radi združujejo v pare, se v primeru neparnega števila konj v čredinki lahko zgodi, da bo eden vedno izključen.

Kot sem že omenila, je priporočljivo, da uvajamo konje, ki se poznajo od prej, hkrati. To jim bo zagotovilo občutek večje varnosti, saj se tudi znotraj večje črede še vedno združujejo v pare ali trojice.

Ajda Mav: Uvajanje v čredo.

Postopno uvajanje novega konja.

ČASOVNI OKVIR UVAJANJA

Za varno in čim manj stresno uvajanje v čredo si moramo vzeti dovolj časa. Nekateri konji nas bodo sicer presenetili s takojšnjim vklopom v čredo, a je za uvajalno obdobje kljub temu priporočljivo predvideti najmanj en mesec, do končne ureditve črede pa pride šele po dolgem času; najpogosteje v pol leta, lahko pa še kasneje. Predvsem ob uvajanju konj z izrazitejšim značajem je ključnega pomena, da si vzamemo za to dovolj časa, če je potrebno, torej tudi več mesecev, da se strasti med starimi in novimi člani črede popolnoma umirijo in jih lahko pustimo skupaj tudi nenadzorovane brez slabe vesti in strahu, da bo prišlo do poškodb.

Kot že rečeno, lahko traja vzpostavljanje stabilne ureditve črede do pol leta in še dalj, a do največjih sprememb prihaja po navadi že v prvih dveh mesecih. Če nimamo možnosti, da bi konje, preden jih združimo v čredo, ločili v različne čredinke, da bi se lahko najprej varno spoznavali čez ograjo in se navadili na prisotnost drug drugega, se lahko zgodi, da ne bomo mogli zagotoviti, da bi bilo vključevanje konja v novo čredo varno in brez tveganja poškodb.

Če je mogoče, je smiselno uvajanje novih konj načrtovati v toplejših mesecih oz. takrat, ko imamo na voljo tudi pašnike, saj se konji tam lažje razporedijo in se deloma zaposlijo s pašo.

POJAV POŠKODB

Čeprav želimo konjem zagotoviti čim bolj mirno in varno uvajanje v novo bivalno okolje in čredo, je treba biti pripravljen tudi na pojav blažjih poškodb, ki so pri tem pogoste. Z načrtovanim postopnim uvajanjem v čredo se bomo poskusili izogniti resnim trajnim poškodbam, verjetno pa se bo občasno pojavila kakšna bolj površinska rana, na primer odrgnina ali manjša ureznina od brce ali ugriza.

Pri kovanih konjih bo možnost hujše poškodbe večja, zato je priporočljivo konje, ki živijo v čredi, razbositi ali pa vsaj poskrbeti, da izvajamo proces uvajanja, dokler ni več znakov medsebojnih konfliktov in izgredov. Na morebitni pojav poškodb je treba opozoriti tudi lastnike konj, saj je to del odgovornosti, ki jo je treba sprejeti, ko se odločimo za namestitev konja v oskrbo v odprtem hlevu, kjer bo bival s čredo.

HOME
ŽIVALSKI SOPOTNIKI
KONJI

Avtor: Ajda Mav, intuitivno empatično konjeništvo

O MENI
Poletne tegobe
Katja Porenta: Manualna terapija je preventiva.Kaj je fascija in zakaj je za mojega konja pomembna