Delovanje konjevega hrbta

Konjev hrbet je izjemno pomemben del njegove anatomije, saj gre za področje, ki je v direktnem stiku s sedlom in težo jahača. Hrbet predstavlja most med zadnjimi in sprednjimi nogami, njegovo zdravje pa je ključno za konjevo dobrobit.

Na kratko o anatomiji

Konjev hrbet je v primerjavi s hrbti nekaterih drugih živali, kot so na primer antilope, mačke in psi, precej manj gibljiv. Ravno ta lastnost je ključna pri konjevi sposobnosti nošenja jahača. Vendar pa to ne pomeni, da je konjev hrbet neobčutljiv ali popolnoma negibljiv.

Sposobnost nošenja jahača od konja zahteva odlično sposobnost stabilizacije hrbta, obenem pa mora imeti hrbet dober obseg gibanja, da se lahko konj pod jahačem premika zdravo. Hrbet v funkcionalnem smislu sestavljajo prsna vretenca, na katera se pripenjajo rebra, ledvena vretenca in križnica, ki je sestavljena iz petih zraščenih vretenc.

Sposobnost nošenja jahača od konja zahteva odlično sposobnost stabilizacije hrbta, obenem pa mora imeti hrbet dober obseg gibanja, da se lahko konj pod jahačem premika zdravo.

Obseg gibanja med posameznimi vretenci je majhen, skupni obseg gibanja pa konju omogoča fleksijo (dvignjen hrbet), ekstenzijo (votel hrbet), lateralno fleksijo (previjanje vstran) in rotacijo (vrtenje okoli osi hrbtenice).

Poenostavljeno lahko rečemo, da na hrbet vplivajo tri glavne skupine mišic. Mišice, ki se nahajajo pod hrbtenico, predvsem trebušne in globoke ledvene mišice, z aktivnim krčenjem hrbet dvignejo.

Katja Porenta - delovanje konjevega hrbta - verige mišic

Mišice nad hrbtenico hrbet iztegnejo oziroma naredijo votel, mišice pod hrbtenico pa hrbet upognejo oziroma naredijo okrogel.

Mišice, ki se nahajajo nad vretenci, predvsem dolga hrbtna mišica in zadnjične mišice, pa hrbet naredijo votel. Tretja skupina mišic, ki je za delovanje hrbta nepogrešljiva, so stabilizacijske mišice hrbtenice.

To so majhne, paščkom podobne mišice, ki povezujejo dva, tri ali štiri vretenca med seboj in skrbijo za natančno stabilizacijo. Hrbtenico obdaja še lepo število ligamentov, ki na pasiven način poskrbijo za dodatno stabilizacijo tega področja, za pravilno delovanje verige mišic pa poskrbi tudi vezivno tkivo, ki je na tem področju zelo bogato.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Pravilna drža konja pod jahačem, 2. del

Hrbet med jahanjem

Delovanje hrbta med jahanjem je kompleksno, poenostavljeno pa pogosto slišimo, da mora konj hrbet dvigniti, ali da mora hrbet pod jahačem svobodno nihati. Konj se mora najprej s pomočjo trebušnih mišic zoperstaviti teži jahača in preprečiti, da dodatna obremenitev hrbet potisne v ekstenzijo.

Ko govorimo o dvigovanju hrbta, torej ne govorimo o tem, da mora biti hrbet zaklenjen v dvignjenem položaju, pomeni le, da mora konj s trebušnimi mišicami aktivno preprečiti, da bi jahačeva teža povzročila pretirano ekstenzijo oziroma votel hrbet.

Pred vsakim korakom morajo majhne stabilizacijske mišice, ki obdajajo hrbtenico, natančno odmeriti ustrezno količino stabilizacije, nato pa lahko gibalne mišice opravijo svoje delo.

V tem položaju pa mora biti hrbet gibljiv, da lahko jahača brez težav nosi in se obenem lahkotno ter elegantno giblje, bodisi na terenu, čez ovire bodisi v obliki dresurnih elementov. O tem govorimo, ko pravimo, da mora konjev hrbet svobodno nihati.

Pri tem ključno vlogo igra ravnotežje med stabilizacijskimi in gibalnimi mišicami. Pred vsakim korakom morajo majhne stabilizacijske mišice, ki obdajajo hrbtenico, natančno odmeriti ustrezno količino stabilizacije, nato pa lahko gibalne mišice opravijo svoje delo.

Katja Porenta - delovanje konjevega hrbta - pred jahanjem mora najti stabilno težišče

Konj mora med jahanjem najti pravo ravnotežje med stabilno in gibljivo hrbtenico.

V koraku je potreba po stabilizaciji mnogo manjša, kot na primer v kasu ali galopu. Poleg tega je potreba po stabilizaciji odvisna tudi od tipa gibanja. Pri konjih, ki imajo zelo izraženo lebdečo fazo, bodo morale stabilizacijske mišice delati bolj trdo.

Harmonija med stabilizacijskimi in gibalnimi mišicami konju omogoči, da lahko izvaja stranske hode, ponudi višjo zbranost, brez težav preskoči oviro ali se spopade z neravno podlago, ki jo sreča na terenu. Položaj hrbta se med jahanjem spreminja, saj se prilagaja tipu gibanja, ki ga zahtevamo od konja. Pomembno pa je, da so te spremembe posledica dobrega nadzora, tako nad gibalnimi in stabilizacijskimi mišicami ter ne posledica zakrčenosti ali šibkosti.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Kaj gre lahko narobe?

Žal je tako, da gre lahko pri konjevem hrbtu veliko stvari narobe. Ohranjanje zdravega ravnovesja med stabilnostjo in mobilnostjo je kompleksen proces, ki ga zlahka zmotijo napake v delu, neravnovesja drugje v telesu, neprimerna oprema ter podobno. Kar koli, kar pri konjih povzroči spremenjen vzorec gibanja (na primer rahlo šepanje na eno nogo, huda kopitna gniloba, neuravnotežen jahač), na dolgi rok nosi negativne posledice za hrbet. Pogosto se zgodi, da konj zaradi neudobja, neravnovesja ali bolečine omeji gibanje hrbta s pomočjo napetosti v dolgi hrbtni mišici.

Vsak od nas, ki ga je že kdaj bolel hrbet, se lahko poistoveti s tem, saj se tudi ljudje ob bolečinah v hrbtu premikamo bolj togo in poskušamo omejiti pretirano premikanje bolečega predela. Ko je dolga hrbtna mišica kronično napeta, je hrbet stabiliziran do te mere, da postane tog. Globoke stabilizacijske mišice postanejo neaktivne in sčasoma atrofirajo. Dolga hrbtna mišica mora zdaj opravljati dve nalogi – gibalno in stabilizacijsko. To seveda vodi v preobremenitev, zakrčenost in bolečino. Čez nekaj časa zaradi pomanjkanja hranilnih snovi tudi dolga hrbtna mišica prične atrofirati.

Katja Porenta - delovanje konjevega hrbta - atrofija dolge hrbtne mišice

Atrofija dolge hrbtne mišice je pogost znak kroničnih težav s hrbtom.

Zelo pogost znak kroničnih težav s hrbtom je izrazito pomanjkanje mišic ob hrbtenici. Konj se bo gibal s togim hrbtom, nošenje jahača bo postalo težka naloga, konjeva atletska sposobnost pa bo vse slabša. Pogosto tovrstne težave spremljajo vedenjske težave, kot na primer ritanje, upiranje jahačevim dejstvom ali slaba volja med sedlanjem. Vedno, kadar se spopadamo s težavami s hrbtom, je potrebno nasloviti vzrok.

Vzrokov za boleč hrbet  je veliko, med najpogostejše pa sodi neenakomerno razporejen pritisk sedla na konjev hrbet, neuravnovešena kopita zadnjih nog, nezdrava drža med delom in slabo rehabilitirane poškodbe. Najprej je torej potrebno poiskati krivca, nato pa težavo odpraviti.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Delovanje konjevega prsnega obroča

Vendar pa se tu zgodba še ne konča. Kadar pride do atrofije globokih stabilizacijskih mišic, je problem ta, da se njihova aktivnost ne vrne avtomatsko, ko je problem rešen.

To pomeni, da četudi smo na primer zamenjali sedlo in odpravili napetosti v mišicah s pomočjo ustrezne terapije, še nismo naredili dovolj za trajno rešitev problema. Globoke stabilizacijske mišice moramo zbuditi in ponovno aktivirati z ustreznim programom krepilnih vaj.

Vedno, kadar se spopadamo s težavami s hrbtom, je potrebno nasloviti vzrok.

Za zdrav hrbet

Za ohranjanje zdravega hrbta moramo poskrbeti, da konjevo celotno telo deluje v harmoniji. Harmonično, uravnoteženo gibanje se začne na tleh, s kopiti. Brez ustrezne oskrbe kopit in ohranjanja ravnovesja, bo konj svoje telo vedno obremenjeval neenakomerno, kar bo imelo negativne posledice za hrbet. Zdravo kopito je osnova za zdravo telo. Naslednja ključna točka za preprečevanje težav s hrbtom, je primerna oprema.

Iskanje sedla, ki se konju resnično dobro prilega, je pogosto težka naloga, vendar se nam bo ves trud poplačal s konjevim dobrim počutjem. Pri izbiri sedla se vedno obrnimo na strokovnjaka, ne pozabimo pa tudi, da je prileganje sedla potrebno redno preverjati.

Katja Porenta - delovanje konjevega hrbta - izbira sedla je pomembna

Izbira sedla, ki se konju dobro prilega, je bistvena za ohranjanje zdravega hrbta.

Za zdrav hrbet je potrebno konju omogočiti tudi dovolj svobodnega gibanja. Izbira konju primernega življenjskega prostora, ki spodbuja gibanje, je ključno za zdrav gibalni sistem. Več svobodnega gibanja kot lahko konju omogočimo, lažja bo naša naloga razvijanja moči in koordinacije za nošenje jahača.. Preden konja obremenimo s težo jahača, je potrebno razviti sposobnost stabilizacije, močne trebušne mišice in dobro koordinacijo. To najlažje storimo s pomočjo dela na tleh. Pri tem si lahko pomagamo s krepilnimi vajami statične narave in krepilnimi vajami v gibanju.

Iskanje sedla, ki se konju resnično dobro prilega, je pogosto težka naloga, vendar se nam bo ves trud poplačal s konjevim dobrim počutjem. Pri izbiri sedla se vedno obrnimo na strokovnjaka, ne pozabimo pa tudi, da je prileganje sedla potrebno redno preverjati.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Delovanje konjevega zadnjega dela

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Katja Porenta, EEBW manualna terapevtka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Navajanje na kletko
Lame, alpake in ostali sorodniki kamel

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.