Kategorije: Gibalni aparat, Jahač, KATJA PORENTA, Konji, Trening in šport, ZA ŽIVALSKE SOPOTNIKE, Zdravje konjObjavljeno: 13. julija, 20219,2 min read

Pravilna drža konja pod jahačem, 2. del

V prvem delu članka o pravilni drži konja pod jahačem smo si pogledali, zakaj je pomembno, da se konj pod jahačem nosi v uravnoteženi drži in kaj uravnotežena drža pravzaprav pomeni. Če na kratko povzamemo,  konj v uravnoteženi drži se giblje tako, da nosi svojo in jahačevo težo enakomerno razporejeno na vse štiri noge, to pa pomeni, da mora konj svoje težišče prenesti nekoliko proti zadnjim nogam, hrbet in bazo vratu pa dvigniti. Pri tem morajo mišice (veriga mišic) delovati harmonično, saj lahko konj le tako s pomočjo vezivnega tkiva dobro izkorišča prožnostno energijo.

Gibanje ustvarjajo mišice

Biomehanika sesalcev je nadvse kompleksna zadeva, saj sestavlja naša telesa več kot 200 kosti in več kot 600 mišic, ki nam tako omogočajo veliko variacijo gibanja. Da si lažje predstavljamo, kaj je naloga določene mišice oziroma skupine mišic, pa moramo razumeti, da mišice omogočajo gibanje tako, da z aktivnim krčenjem vlečejo kosti in odpirajo oziroma zapirajo sklepe.

Po položaju mišice v telesu lahko torej sklepamo o njeni nalogi. Za primer vzemimo naš komolčni sklep. Dvoglava mišica, biceps, ki jo najdemo na zgornji strani nadlahti, teče od lopatice čez nadlahet in se pripenja na koželjnico.

Biomehanika sesalcev je nadvse kompleksna zadeva, saj sestavlja naša telesa več kot 200 kosti in več kot 600 mišic, ki nam tako omogočajo veliko variacijo gibanja.

Ko se biceps aktivno skrči, pripomore k upogibu, fleksiji komolca. S svojo aktivnostjo pa biceps komolca ne more tudi iztegniti; za to je odgovorna mišica na nasprotni strani, troglava mišica, triceps. Komolec se torej premika tako, da ga biceps s svojo aktivnostjo pokrči, triceps pa iztegne. Ko se ena mišica aktivno krči, se mora druga pasivno podaljševati, v nasprotnem primeru je gibanje onemogočeno.

Mišice torej delujejo v parih, da ustvarjajo gibanje. Ena mišica ima lahko seveda tudi več nalog, naloge pa si lahko tudi delijo. Telo tako poveča kompleksnost možnega gibanja, hkrati pa se izogne popolni katastrofi v primeru poškodbe mišic.

Katja Porenta - pravilna drža 2. - uravnotežena

Uravnotežena drža zahteva harmonično delovanje vseh mišic.

Spodnja in zgornja veriga mišic…

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Čemu služi lonžiranje?

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Za lažje razumevanje osnov konjevega gibanja pod jahačem je treba njegov gibalni sistem nekoliko poenostaviti. V grobem lahko mišice, ki vplivajo na konjevo držo, delimo v dve glavni skupini – spodnjo in zgornjo verigo mišic.

Zgornja veriga vključuje mišice zatilja, zgornje mišice vratu, dolgo hrbtno mišico, ritne mišice in zadnjo ložo, k spodnji verigi mišic pa prištevamo mišice pod bazo konjevega vratu, trebušne mišice in upogibalke kolka ali iliopsoas kompleks.

Katja Porenta - pravilna drža 2. - veriga mišic

Zgornja veriga mišic vključuje mišice zatilja, zgornje mišice vratu, dolgo hrbtno mišico, ritne mišice in zadnjo ložo, spodnja veriga pa mišice pod bazo vratu, trebušne mišice in upogibalke kolka.

Če si ogledamo položaj zgornje in spodnje verige in razmislimo o tem, kako katera vpliva na hrbtenico, hitro ugotovimo, da aktivno krčenje zgornje verige mišic hrbet iztegne (ekstenzija) oziroma ga naredi votlega, spodnja veriga mišic pa hrbet upogne (fleksija) oziroma ga naredi okroglega.

Jahači vemo, da si od jahalnega konja želimo dvignjen hrbet, aktivne zadnje noge in podaljšan vrat. Želimo si torej aktivno spodnjo verigo mišic.

Jahači vemo, da si od jahalnega konja želimo dvignjen hrbet, aktivne zadnje noge in podaljšan vrat. Želimo si torej aktivno spodnjo verigo mišic.

Katja Porenta - pravilna drža 2. - spodnja veriga mišic

Ko je aktivna spodnja veriga mišic, je hrbet dvignjen.

Katja Porenta - pravilna drža 2. - zgornja veriga mišic

Ko je aktivna zgornja veriga mišic, je hrbet spuščen.

Pri konju, ki se giba uravnoteženo, deluje iliopsoas kompleks, upogibalka kolka, na položaj njegove medenice. Z aktivacijo te mišične skupine konj upogne ledveno-križnični sklep in tako postavi zadnje noge bolj pod svoje težišče.

Pri tem mu pomagajo trebušne mišice, ki s svojo aktivnostjo poskrbijo, da se pri tem ne upogne le ledveno-križnični del, temveč se dvigne cel hrbet, z delovanjem trebušnih mišic pa so povezane tudi globoke mišice, ki ležijo tik pod bazo vratu, te pa, ko so aktivirane, dvignejo stik med zadnjim vratnim in prvim prsnim vretencem. Konjev vrat se s tem na videz podaljša in dobi lep lok, konj pa je uravnotežen.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Pravilna drža konja pod jahačem, 1. del

Harmonično delovanje obeh skupin

Ta opis delovanja mišic je seveda precej poenostavljen, omogoči pa nam pomemben vpogled v delovanje konjevega telesa. Če želimo, da konj aktivno uporablja spodnjo verigo mišic, s pomočjo katere dvigne hrbet in aktivira zadnje noge, je potrebno, da zgornja veriga tega ne preprečuje. Pri harmoničnem delovanju dveh mišičnih skupin je pomembno, da sta obe zmožni tako aktivne kontrakcije kot pasivnega podaljšanja.

Pogosto pa se dogaja, da je pri konju pravilna drža onemogočena, ker pretirano aktivna oziroma zakrčena zgornja veriga ne dopusti opravljati dela spodnji verigi mišic. Do tega prihaja, ko je dolga hrbtna mišica zakrčena in s tem funkcionalno skrajšana, na primer, zaradi nepravilno prilegajočega se sedla, neuravnoteženega jahača ali preobremenitve ali pa ko je konjevo zatilje zakrčeno zaradi premočnega delovanja vajeti.

Katja Porenta - pravilna drža 2. - napetosts med ježo

Napetost v zgornji verigi mišic preprečuje pravilno delovanje spodnje verige.

Če želimo, da konj aktivno uporablja spodnjo verigo mišic, s pomočjo katere dvigne hrbet in aktivira zadnje noge, je potrebno, da zgornja veriga tega ne preprečuje. Pri harmoničnem delovanju dveh mišičnih skupin je pomembno, da sta obe zmožni tako aktivne kontrakcije kot pasivnega podaljšanja.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Katja Porenta, EEBW manualna terapevtka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Urška Petek: Temeljna oskrba papig.Temeljna oskrba papig
Petra Mohar: Vohanje zahteva veliko energije.Svet pasjih čutil

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.