Konjev vrat je izjemno kompleksna anatomska struktura, ki igra ogromno vlogo pri gibanju. Sedem vretenc, več kot 20 parov mišic in ogromno ligamentov ter vezivnega tkiva skrbi za to, da je konjev vrat zelo gibljiv, obenem pa dovolj stabilen za usklajeno in učinkovito gibanje. Kako konj uporablja svoj vrat, je izjemno pomembno pri gibanju pod jahačem, zato se vsaka najmanjša težava na tem področju pokaže kot zmanjšana atletska sposobnost.
Na kratko o anatomiji
Tako kot pri ljudeh in veliki večini drugih sesalcev tudi pri konjih vratno hrbtenico sestavlja sedem vratnih vretenc. Prvi dve vretenci sta po obliki in funkciji svojevrstni, ostalih pet pa si je relativno podobnih.
Vratna vretenca so čokate oblike, njihovi trnasti podaljški in stranski odrastki pa so v primerjavi s prsnimi oziroma z ledvenimi vretenci relativno majhni. Prvih pet ali šest vretenc zlahka otipamo, sedmo vratno vretence pa je skrito pod plečnico.
Sedmo vratno vretence se pod plečnico stika s prvim prsnim vretencem, to področje pa imenujemo baza vratu. Obseg gibanja med vratnimi vretenci je mnogo večji kot med vretenci na drugih delih hrbtenice, zaradi česar je konjev vrat izjemno gibljiv. Velika gibljivost zahteva veliko število mišic, ki ustvarjajo in nadzorujejo gibanje v vse smeri. Tik ob vretencih najdemo majhne stabilizacijske mišice, ki prečijo dve, tri ali štiri vretenca in skrbijo za dobro stabilizacijo vratu.
Ker sta prvo in drugo vratno vretence specializirana, na tem področju najdemo večje število manjših mišic, ki omogočajo natančno premikanje glave. Večje površinske mišice vratu, ki jih vidimo vzdolž vratu, ustvarjajo gibanje na celotnem področju.
Dodatno oporo glavi in vratu nudi tudi nuhalni ligament, katerega funikularni del poteka od zatilja do vihra, lamelarni del pa predstavljajo lamele, ki izhajajo iz funikularnega dela ter se naraščajo na drugo, tretje četrto in večinoma tudi peto vratno vretence.
Lamelarni del se je v preteklosti naraščal tudi na šesto in sedmo vratno vretence, vendar pa so te povezave pri modernih konjih izginile. Zaradi tega so vratovi modernih konj, še posebej športnih pasem, mnogo manj stabilni, kot so vratovi primitivnih pasem.
Vrat igra ogromno vlogo pri pravilnem gibanju konja pod jahačem, saj pomembno pripomore k ohranjanju ravnotežja. Pri uravnoteženi drži se pogosto poudarja delovanje konjevega hrbta, vendar pa ne smemo pozabiti, da brez pravilnega delovanja vratu, tudi hrbet ne more funkcionirati dobro. Pri tem veliko vlogo igra baza vratu, stik med vratno in prsno hrbtenico.
Vretenci baze vratu tvorita obliko črke U, ki postane bolj plitva, če je baza vratu dvignjena in bolj globoka, če je potisnjena navzdol. Kadar konj dvigne bazo vratu, se dvigne med lopaticama in se zviša v vihru. Vrat tedaj dobi lep lok, glava pa se pomakne v smeri naprej in navzdol.
Glava in vrat spreminjata svoj položaj glede na tip hoda, zato je zelo pomembno, da ju ne postavljamo v fiksni položaj. Gibanje med vretenci mora biti tekoče, delovanje mišic pa harmonično, da lahko konj s pomočjo vratu izvaja komaj zaznavne spremembe v ravnotežju.
V tem položaju lahko konj lažje aktivira mišice centra, dvigne hrbet in aktivira zadnje noge. Kadar je baza vratu spuščena, konjev trup pade navzdol med lopaticama, hrbet pa tako ne more svobodno nihati. Posledično se tudi zadnje noge težje pričnejo bolj upogibati in prevzemati več teže. Od jahalnega konja torej želimo, da se giba z dvignjeno bazo vratu. Za to nalogo so odgovorne globoke mišice, ki se nahajajo na spodnji strani vratnih vretenc. Mišice na zgornji strani vretenc, ki so odgovorne za dvigovanje glave, pa bazo vratu potisnejo navzdol.
Gibanje z dvignjeno bazo vratu ni lahka naloga. Glava in vrat spreminjata svoj položaj glede na tip hoda, zato je zelo pomembno, da ju ne postavljamo v fiksni položaj. Gibanje med vretenci mora biti tekoče, delovanje mišic pa harmonično, da lahko konj s pomočjo vratu izvaja komaj zaznavne spremembe v ravnotežju. Kadar konj glavo in vrat med jahanjem uporablja na zdrav način, to jahač občuti kot lahkoten občutek na vajetih ter dobro odzivnost konja na dejstva.
Kaj gre lahko narobe?
To lahko jahač doseže s premočno uporabo rok ali pa z nepravilno uporabo pomožnih vajeti. Kadar konja silimo v to, da med gibanjem ohranja statičen položaj vratu, bodo mišice vratu pretirano obremenjene, kar sčasoma vodi v zakrčenost po celi dolžini vratu.
Zakrčene vratne mišice povzročijo, da je baza vratu kronično zaklenjena navzdol, kar onemogoča pravilno delovanje tega področja. Na dolgi rok to lahko povzroči togo gibanje, bolečine v hrbtu in celo šepanje. Ker vrat ne funkcionira, kot bi moral, sčasoma pride do degenerativnih sprememb v sklepih vratnih vretenc.
Vrat je del telesa, ki ga jahači izjemno radi držijo pod kontrolo. Ker se v modernem konjeništvu pretirano poudarja položaj glave, marsikateri jahač poskuša konjevo glavo fiksirati v želen okvir, s tem pa vratu onemogoči gibanje.
Če je konj dolgo časa jahan s skrajšanim vratom in veliko pritiska na brzdi, spodnja vretenca vratu zavzamejo drugačen položaj, kot bi ga sicer. To na dolgi rok pretirano obremeni sklepe med vratnimi vretenci, zaradi česar se degenerativne spremembe največkrat pokažejo v spodnjih vratnih vretencih. Na tem področju diagnostika ni lahka, zato pogosto traja dolgo časa, preden ugotovimo, kje leži resničen vzrok negativnih sprememb v gibanju.
Poleg težav, ki izvirajo iz zakrčenih mišic, lahko težave na področju vratu povzročijo tudi subluksacije vratnih vretenc. Kadar je obseg gibanja med posameznimi vretenci omejen, se vrat ne bo mogel gibati tako, kot bi se moral. Zaradi pomanjkanja gibljivosti bo konj pričel kompenzirati, kar lahko povzroči marsikatere nadaljnje težave, ki sčasoma lahko vodijo v šepanje. Težav na področju vratu torej ne gre jemati zlahka.
Za zdrav vrat
Ohranjanje pravilnega delovanja vratu, mora biti cilj vsakemu jahaču, ki od konja želi lahkotno in uravnoteženo gibanje. Vrat je del telesa, na katerega med treningom nikakor ne smemo pozabiti. Osnovno vodilo za vzdrževanje zdravih vratnih mišic je raznolikost in nežen kontakt na vajetih. Raznolikost dela je tista, ki mišice sicer obremeni dovolj, da so se primorane razvijati, vendar pa jim hkrati omogoča, da niso podvržene ponavljajočemu se stresu. To v praksi pomeni, da je med samim treningom pomembno, da konju omogočimo, da njegova glava in vrat zavzameta različne položaje. To dosežemo z nežnim kontaktom, ki nikdar ni omejujoč.
Če glavo in vrat fiksiramo, bodisi s premočno roko bodisi pomožnimi vajetmi, bomo mišice preveč obremenili ter tako odprli vrata zakrčenosti. Tudi med treningom zbranega dela je pomembno, da mišicam vratu redno omogočamo kratke pavze. Konju večkrat med treningom popustimo vajeti in mu omogočimo, da vrat iztegne navzdol. Izogibajmo se temu, da na začetku treninga vzamemo kratke vajeti in jih popustimo šele na koncu. K zdravju konjevega vratu pa lahko pripomoremo tudi na tleh.
Redno izvajanje korenčkovih razteznih vaj bo povečevalo gibljivost vratnih vretenc in pripomoglo k večji elastičnosti vratnih mišic.
Med krtačenjem si vzemimo čas in pretipajmo mišice vratu ter zatilja. Na otip morajo biti mehke in elastične. Če so pod prsti čutiti kot trdo tkivo ali če se konj našemu dotiku upira, je to brez dvoma opozorilni znak.
Pozorni bodimo tudi na sam razvoj mišic. Vrat, gledan od strani, mora izgledati kot enotna struktura, opisati pa mora lep lok. Prehod med vihrom in vratom mora biti enakomeren. Kadar so nekatere mišice preveč razvite, druge pa premalo, bo imel vrat neenakomeren izgled.
Ob nepravilnem delu so mišice okoli drugega in tretjega vratnega vretenca mnogo bolj razvite, zaradi česar dobimo občutek, da je vrat širši na zgornjem kot na spodnjem delu. Ko opazujemo stanje konjevih mišic, je pomembno, da ne pozabimo primerjati leve in desne strani ter oceniti simetrijo mišic.
Če opazimo, da konj mišice vratu razvija nekoliko neenakomerno, se moramo povprašati po vzroku. V teh primerih je smiselno za nasvet vprašati strokovnjaka, ki nam lahko svetuje, kako se lotiti odpravljanja asimetrije.
Če opazimo, da konj mišice vratu razvija nekoliko neenakomerno, se moramo povprašati po vzroku.