Kategorije: Gibalni aparat, KATJA PORENTA, Konji, Trening in šport, ZA ŽIVALSKE SOPOTNIKE, Zdravje konjObjavljeno: 22. januarja, 202211,6 min read

Delovanje konjevega zadnjega dela

Zadnje noge predstavljajo konjev motor, ki s pomočjo masivnih mišic ustvarja gibanje. Kvaliteta konjevega gibanja je v veliki meri odvisna od tega, kako dobro se energija, ustvarjena z zadnjimi nogami, prenaša naprej preko hrbta do sprednjih nog. Za harmonično gibanje je bistveno, da vsi deli telesa delujejo nemoteno in složno. Kadar nastopijo težave na področju medenice, še posebej pa na področju stika medenice s hrbtenico, je tok energije oslabljen, konjevo gibanje pa je posledično moteno.

Težave na področju medenice pogosto ostanejo neopažene, dokler se ne pričnejo kazati na drugih področjih telesa. Stare, slabo sanirane poškodbe tega predela nemalokrat povzročajo težave še dolgo po tem, ko bolečina izzveni.

Zaradi tega je potrebno, da smo ob sumu poškodbe predela medenice pozorni na najmanjše znake bolečine in da ukrepamo pravočasno.

Na kratko o anatomiji

Medenica se nekoliko razlikuje od ostalih kosti nog, saj ne gre za parno kost. Medenica je le ena, sestavljena pa je iz dveh simetričnih polovic, ki se stikata na področju dimelj. Pri konju lahko medenico otipamo na treh mestih. Najbolj očitna je kolčna grča, ki jo zatipamo na strani stegna, v liniji bočne gube. Marsikdo kolčno grčo zamenja za kolčni sklep, zato se ta točka pogosto imenuje lažni kolk. Vendar pa se kolčni sklep nahaja bolj proti zadnjemu koncu in nekoliko nižje.

Na manj omišičenih konjih se zlahka zatipa tudi kolčni sklep, na močnejših konjih pa je to nekoliko težje. Druga točka, kjer lahko zatipamo konjevo medenico je na področju sakralnih grč pri prvem vretencu križnice. Sakralne grče so pri nekaterih konjih močno očitne, pri drugih pa jih zatipamo precej težko. Tretje mesto, kjer otipamo medenico so sedne grče oziroma sednice, ki jih otipamo kot dve trdi točki na zgornjem delu zadnjih stegenskih mišic. Te tri izrazite točke medenice služijo kot narastišče za močne mišice zadnjih nog. Medenica se na hrbtenico pripenja pri prvem vretencu križnice, preko ileosakralnih sklepov.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Delovanje konjevega hrbta

Gre za relativno majhne sklepe, ki predstavljajo edini stik zadnjih nog s hrbtenico, zaradi česar je to področje izjemno delikatno. Ileosakralni sklepi niso namenjeni gibanju, temveč delujejo kot amortizatorji. Določena gibljivost v sklepih torej obstaja, vendar pa je povečan obseg gibanja vedno patološki. Na položaj zadnjih nog vpliva predvsem gibanje na področju ledveno-križničnega sklepa.

Kje se glede na telo nahajajo zadnje noge, je torej odvisno od gibanja v sami hrbtenici, ne od gibanja med medenico in križnico. Ker so ileosakralni sklepi izpostavljeni velikim silam, to področje dodatno stabilizira cela kopica močnih ligamentov in mišic. Obilje mehkih tkiv okoli medenice skrbi za to, da ostaja stik med medenico in hrbtom zdrav ter funkcionalen.

Katja Porenta - delovanje konjevega zadnjega dela - tri točke, na katerih otipamo medenico

 Tri točke, na katerih lahko otipamo medenico: kolčna grča (1), sakralna grča (2), sedna grča (3).

Kaj gre lahko narobe?

Kljub temu da je področje delikatnih ileosakralnih sklepov dobro zaščiteno z mehkimi tkivi, na tem področju pogosto prihaja do težav. Te se pojavljajo predvsem pri konjih, ki so bili v mlajših letih svojega življenja preveč obremenjeni. Številni ligamenti, ki stabilizirajo področje medenice, so ob pretrdem delu zelo dovzetni za poškodbe. To je še posebej nevarno, kadar konja, ki na to še ni telesno pripravljen, podvržemo težkim treningom preskakovanja ovir.

Poleg pretrdega dela področje medenice ogrožajo tudi razni zdrsi in padci, še posebej med hitrejšim gibanjem. Kadar gre za blažjo poškodbo, ki je posledica zdrsa ali padca, konj po navadi nekaj dni po poškodbi nekoliko šepa, ali pa le hodi nekoliko bolj trdo. Ti simptomi minejo, še preden se ligament popolnoma zaceli, zaradi česar ima lahko še dolgo po poškodbi težave pri delu. Ligamenti se večinoma sicer uspejo zaceliti po določenem času, vendar pa je funkcionalnost medenice zmanjšana, konj pa bo svoje delo opravljal težje.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Kadar je poškodba medeničnih ligamentov posledica pretrdega dela, so simptomi navadno še manj specifični. Konjeve zadnje noge so zelo močno omišičene, zaradi česar je poškodbo ligamentov tega področja težko odkriti in pravilno diagnosticirati. Najboljše možnosti za pravilno diagnozo imamo s pomočjo ultrazvoka ali scintigrafije, vendar tudi ti dve metodi nista vedno uspešni.

Poleg poškodb ligamentov pri ileosakralnih sklepih naletimo tudi na druge težave, ki so med seboj po navadi povezane. Kadar težave medenice vztrajajo več let, na ileosakralnih sklepih pogosto videvamo degenerativne spremembe oziroma artritis. Največkrat so težave sklepov in ligamentov med seboj povezane, ni pa vedno jasno, katera izmed njih je vzrok ter katera posledica.

Katja Porenta - delovanje konjevega zadnjega dela - grba na področju križnice

Izrazita grba na področju križnice, t. i. hunter’s bump, je pogosto znak preteklih poškodb.

Kaj nam pove izgled medenice

Ker je diagnostika težav na področju medenice zelo zahtevna, se pogosto zgodi, da se niti ne zavedamo, da ima naš konj težave z medenico. Od prvotne poškodbe pa do takrat, ko se resno začnemo spraševati, zakaj naš konj ne dela dobro, lahko mine več let. Dober pokazatelj, da je imel konj na neki točki svojega življenja težave s ileosakralnim sklepom, je asimetričen izgled njegove medenice. Prva stvar na katero moramo biti pozorni, je grba na področju križnice, tako imenovan »hunter’s bump«.

Pojavi se, kadar sta sakralni grči pretirano izraziti. Križnična grba je pogost pojav, za katerega se veliko jahačev ne zaveda, da je pokazatelj težav. V redkih primerih je križnična grba konformacijska lastnost, večinoma pa gre za znak, da je imel konj na neki točki svojega življenja poškodbo na področju medenice. Sakralne grče postanejo bolj izrazite tudi pri konjih, ki s starostjo izgubijo mišično maso.

Diagnostika medeničnih težav je zelo zahtevna, od prvotne poškodbe pa do takrat, ko se resno začnemo spraševati, zakaj naš konj ne dela dobro, lahko mine več let.  PRIMER: Križnična grba »hunter’s bump« je lahko eden izmed pokazateljev težav, ki pa se razvije postopoma.

Odsotnost križnične grbe še ni gotov znak, da konj nima težav. Pri ocenjevanju simetrije medenice si moramo konja ogledati od zadaj. Pri tem smo pozorni na kakršno koli asimetrijo med obema sakralnima grčama in obema kolčnima grčama. Kadar ena leži višje od druge, imamo verjetno težavo. Nekateri konji so kljub asimetrijam sposobni normalnega dela, drugi pa imajo pri tem težave.

V vsakem primeru pa je konju z asimetrično medenico mnogo težje pravilno obremenjevati svoje telo, zato se pogosto pojavljajo sekundarne težave. Velikokrat gre za težave s hrbtom, še posebej v ledvenem predelu. Zaradi napetih hrbtnih mišic bo konjeva gibljivost zmanjšana, kar bo negativno vplivalo na gibanje medenice, začaran krog pa se bo nadaljeval.

Katja Porenta - delovanje konjevega zadnjega dela - asimetrija sakralnih grč

Asimetrija sakralnih grč je prav tako posledica poškodbe.

Za zdrav zadnji del

Lažje poškodbe na področju ileosakralnih sklepov lahko sicer pustijo trajne posledice, vendar to še ne pomeni, da je konjeve kariere konec. Večinoma lahko konji svoje delo kljub težavam dobro opravljajo, če trening prilagajamo njegovim zmožnostim in skrbimo za zdravje mišic. Ko smo prepričani, da je akutna faza poškodbe minila, se lahko lotimo aktivnega dela rehabilitacije.

Prvi korak pri uspešni rehabilitaciji je krepitev stegenskih mišic. Močne mišice namreč medenici nudijo dodatno stabilizacijo, kar omogoča bolj enakomerno gibanje. Konju naj bo na voljo čim več gibanja v izpustu, čim manj pa naj bo v boksu. Če imamo to možnost, naj bo izpust razgiban, hoja po neenakomernem terenu namreč krepi zadnji del.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Tipične težave jahačeve drže

Kadar so težave prisotne že dlje časa, je smiselno poskrbeti za to, da so konjeve mišice v dobrem stanju, preden jih začnemo sistematično krepiti. Napetost v ledvenem delu hrbta, ki je pogosta spremljevalka težav na področju medenice, konju onemogoča pravilno uporabo zadnjega dela, zato je priporočljivo te težave odpraviti s pomočjo manualne terapije.

Ko smo prepričani, da so mišice pripravljene na delo, se lahko lotimo vaj za razvoj zadnjega dela. Te vključujejo vse od dela v hrib in dela čez kavalete, do pogostih prehodov, odstopanja ter stranskih hodov. Delo naj bo čim bolj raznoliko, nikar pa ne pozabimo na to, da je krepitev mišic zelo postopen proces, zato se ga lotimo počasi in s potrpljenjem.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Katja Porenta, EEBW manualna terapevtka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Igrajmo se z mačko!
Zimski izzivi

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.