Konjevi sklepi so v konjeništvu pomembna tema, saj se pri njih pogosto pojavljajo težave. Ko govorimo o problematičnih sklepih, imamo po navadi v mislih sklepe konjevih nog; tiste, pri katerih se pogosto pojavljajo degenerativne spremembe, ki neposredno vplivajo na konjevo gibanje. Vendar pa v konjevem telesu niso pomembni le sklepi na nogah. Eden izmed sklepov, na katerega pogosto pozabljamo, pa tega ne bi smeli, je čeljustni sklep. Navidezno nepomemben sklep, ki povezuje konjevo spodnjo čeljust z lobanjo, je lahko izvor marsikatere težave. Kdor misli, da težave s čeljustnim sklepom vplivajo zgolj na sposobnost žvečenja, se hudo moti. Kadar ne funkcionira tako, kot bi moral, lahko čeljustni sklep botruje marsikateri težavi pri gibanju in treningu, na dolgi rok pa lahko povzroči tudi šepanje. Konjevo telo je le toliko učinkovito, kot je učinkovit njegov najšibkejši člen. Poleg skočnim in kolenskim sklepom je torej treba tudi čeljustnemu nameniti pozornost.
Čeljustni sklep - kratek pregled anatomije
Delovanje čeljustnega oziroma temporomandibularnega sklepa (TMS, oziroma v angleški literaturi TMJ) je kompleksen mehanizem, ki poleg samih kosti zajema tudi pripadajoče ligamente in mišice. Čeljustni sklep predstavlja stik med senčno kostjo in spodnjo čeljustnico. Pogosto pa se pozablja, da pomemben del mehanizma čeljustnega sklepa tvori še tretja kost – podjezičnica, ki je pri konjih lahko tudi sama izvor mnogih težav. Glavni mišici, ki delujeta na sklep, sta senčnica (m. temporalis) in žvekalka (m. masseter), ki omogočata žvečenje. Stanje in predvsem simetrija teh mišic je velik pokazatelj težav bodisi s čeljustnim sklepom bodisi z zobmi. Celoten sklep obdajajo tudi močni ligamenti, ki to občutljivo področje še dodatno stabilizirajo.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
Zakaj pride do težav?
Faktorjev, ki lahko vplivajo na težave s čeljustnim sklepom, ni malo. Na videz nepomembni udarci in poškodbe v življenju žrebet lahko vplivajo na kasnejši nastanek težav na tem področju. Enako velja za poškodbe zatilja. Pogost razlog za nastanek težav je padec vznak ali strganje s priveza. Namreč, pri vlečenju nazaj oglavka pritisne na področje sklepa med zatiljem in prvim vratnim vretencem, kar ima lahko velik vpliv tudi na čeljustni sklep. Eden izmed zelo pogostih razlogov za nastanek težav s čeljustnim sklepom je neprimerna oprema ali pregrobe roke med jahanjem.
Psi na podlagi vonja, ki jih imajo telesne celice enega posameznika, ločijo njegove celice od celic drugega subjekta. /.../ Ker pa je pasji nos tako zelo izjemen, so psi na podlagi specifičnega vonja specifičnega organizma, poleg same identitete (= kdo), sposobni prepoznati tudi mnoge druge lastnosti tega organizma; na primer starost, spol, fiziološko ali bolezensko stanje ipd.
Konj se na grobe roke pogosto odzove tako, da stisne mišice žvekalke in tako čeljust trdno zapre. Sčasoma to vodi do kronično zakrčenih mišic glave in zatilja, kar čeljustnemu sklepu onemogoča pravilno delovanje. Enak učinek imajo težave z zobmi, ostre konice namreč prav tako povzročijo zakrčenost mišic. Pregrobo zobozdravstvo ali neprimerna uporaba spekuluma sta prav tako lahko izvor bolečine in neravnovesja.
Pogosti simptomi
Simptomi težav s čeljustnim sklepom so precej podobni tistim, ki jih kažejo konji, ki potrebujejo zobozdravstveno nego. Občutljivost okoli glave in ušes, težave z žvečenjem, upiranje jahačevi roki, slabše previjanje, stresanje z glavo, vse to so tipični simptomi bodisi težav z zobmi ali s čeljustnim sklepom. Opozorilni znak naj bo tudi, če se konjevi zobje obrablja izredno neenakomerno in če je brušenje ostrih konic potrebno večkrat na leto. Tipična težava so tudi zakrčene in neenakomerno razvite mišice žvekalke in zakrčene mišice zatilja. Zakrčene mišice zatilja so lahko začetek težav z mišicami vratu in sčasoma zakrčenosti in bolečine v hrbtu.
Psi lahko razločijo dve zrnci peska, ki imata drugačen vonj od vseh ostalih zrnc peska na površini, veliki 500 x 50 m (= cca 3 nogometna igrišča), ki jo prekriva 1 m globoka plast peska!
Vendar pa se seznam težav, ki jih lahko povzroči ta mali sklep, tukaj še ne konča. Ne le, da se čeljustni sklep nahaja na močno oživčenem področju, v bližini leži tudi organ za ravnotežje. Te strukture konju posredujejo informacije o tem, kje v prostoru se nahaja njegovo telo, kakšna je njegova drža, kje se nahajajo njegove noge … Kronične težave s čeljustnim sklepom negativno vplivajo na delovanje teh pomembnih tkiv. Slabši občutek za ravnotežje in položaj telesa v prostoru vodi v neenakomerne hode in asimetrično gibanje.
Zdravljenje in preventiva
Disfunkcija čeljustnega sklepa je tesno povezana s težavami zobovja, zato je smiselno najprej poskrbeti za to, da so zobje uravnoteženi. Vendar pa pogosto zgolj zobozdravstvena oskrba ne zadošča za popolno odpravo težav. Sproščanje zakrčenih mehkih tkiv v okolici sklepa s pomočjo masažne terapije je bistvenega pomena za povrnitev funkcionalnosti tega področja. Če namreč ne odpravimo zakrčenosti, bodo prenapete mišice nenehno vlekle sklep iz ravnotežja in sklepu onemogočale pravilno delovanje, to pa bo ponovno povzročilo neenakomerno obrabo zob. Začaran krog se bo tako nadaljeval. Ker se težave pogosto prenašajo z enega dela telesa na drugega, je smiselno preveriti tudi delovanje konjeve hrbtenice in odpraviti morebitno neporavnanost vretenc in zakrčenost ostalih mišic, še posebej hrbtnih in vratnih. Pogosto se dogaja, da kronične težave s čeljustnim sklepom izvirajo iz zamaknjenega prvega vratnega vretenca. Še tako dobro strukturirana terapija pa ne bo pomagala, če se ne potrudimo, da odpravimo vzroke za nastanek težav.
Preverimo, ali se oprema konju resnično dobro prilega, ali so njegova kopita uravnotežena, vprašajmo se, ali smo morda nekoliko pregrobi z vajetmi. Če smo v dvomih, se posvetujmo s strokovnjakom. Preventiva je vedno boljša opcija kot kurativa, zato je smiselno poskrbeti za optimalno delovanje konjevega čeljustnega sklepa, še preden se pojavijo težave. Konju moramo omogočiti čimbolj naraven režim prehranjevanja, kar v idealni situaciji pomeni pašo. Če imamo to možnost, konju omogočimo, da večji del dneva preživi na paši. Nenehno žvečenje z nizko sklonjeno glavo je optimalno za delovanje konjevega žvekalnega aparata in je daleč najboljša preventiva. Če te možnosti nimamo, poskrbimo za to, da ima konj ves dan na voljo seno, po možnosti v izpustu, kar konja spodbuja, da med hranjenjem ohranja nizek položaj glave. Konji, ki dobivajo seno v boksu, glavo med žvečenjem namreč raje dvignejo, da lahko pri tem opazujejo okolico. Veliko voluminozne krme, gibanja in zmanjševanje stresnih situacij lahko za ohranjanje zdravja naredi veliko.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
