Demenca pri psih

Avtor članka: Urška Petek

Demenca oz. sindrom kognitivne (spoznavne) disfunkcije je zelo dobro poznan in raziskan pri ljudeh, marsikdo pa ne pomisli, da se lahko pojavi tudi pri živalih. To seveda bolj opazimo pri tistih, ki so nam blizu, s katerimi si delimo vsakdan, zato so v zadnjih letih na voljo podrobnejše raziskave in možnosti za terapije, kadar se pri psih in mačkih pojavijo njeni znaki.
Raziskave so pokazale, da je demenca prisotna pri eni tretjini psov v starosti 11–12 let ter pri kar dveh tretjinah psov v starosti 15–16 let.

Pa veste, kakšni so znaki kognitivne disfunkcije? Pogosto jih odpravimo z mnenjem, da je to pač normalen znak staranja psov. Prvi znaki so lahko spremenjeno obnašanje, da pes, ki je prej dobro poznal določene ukaze, teh kar naenkrat ne prepozna več, opažamo tudi več spanja čez dan in nemir ter nočno oglašanje.

Ali obstaja zdravilo za demenco?

Naročniška vsebina

Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.

Demence ne znamo pozdraviti, lahko pa jo s primerno terapijo in prilagoditvami upočasnimo. In prej, kot jo opazimo, bolj učinkoviti smo lahko. 

Zaenkrat še nimamo testa, s katerim bi lahko potrdili ali ovrgli pojav demence pri psu. Tako je najbolj učinkovito to, da psa opazujemo in da za opažene spremembe izključimo druge zdravstvene vzroke. Obstajajo različni vprašalniki, na podlagi katerih lahko sum o prisotnosti demence potrdimo.

Kateri so tisti znaki, ob katerih moramo nujno pomisliti nanjo, seveda ob predhodno izključenih drugih veterinarskih vzrokih za spremembe:

Na kaj moramo biti pozorni, če sumimo na demenco?

Poglejmo kateri so tisti znaki, ob katerih moramo nujno pomisliti nanjo, seveda ob predhodno izključenih drugih veterinarskih vzrokih za spremembe:

strmi pred seboj, čeprav ni nič vidnega;
na sprehodu se ne spomni poti nazaj do doma;
se 'zatakne' za pohištvo oz. druge predmete;
čaka na napačni strani vrat;
se ne odzove na dražljaje, na katere se je nekoč (šumenje, zvonjenje, določeni predmeti);
ne nakaže, da hoče oditi iz prostora;
je nemiren ponoči, ne spi, se oglaša;
ne prepozna domačih oz. znanih oseb in/ali
kaže novo agresivno oz. prestrašeno vedenje do drugih ljudi oz. žival;
urinira in/ali se iztreblja na mestih, ki niso temu namenjena;
se ne odziva na navodila, ki jih je nekoč poznal in razumel;
je manj aktiven/živahen;
ponavlja določene vedenjske vzorce (hoja brez razloga, lovljenje repa ...);
ima težave z osamitveno tesnobo, česar prej ni imel.

Prvi znaki, ki kažejo na demenco pri psih so lahko spremenjeno obnašanje, da pes, ki je prej dobro poznal določene ukaze, teh kar naenkrat ne prepozna več, opažamo tudi več spanja čez dan in nemir ter nočno oglašanje.

Priporočamo tudi: Staranje psov - artritis

Če strnemo, so najpogostejši znaki, ob katerih moramo posumiti na demenco:

dezorientiranost: izgubi se v znanem prostoru, gleda v prazno, se zaletava v stvari ali ponovno prosi, da bi šel rad na prosto, čeprav je ravnokar prišel v stanovanje/hišo;
socialne interakcije: vedno bolj je navezan na človeka, ves čas mora biti nekje v bližini, lahko je razdražljiv, kaže agresivno vedenje ali pa zelo zmanjšan odziv na človeka;
spremenjen spalni ciklus: zamenja noč za dan – prespi skoraj cel dan, ponoči pa je nemiren, hodi okrog, laja;
spremenjen način izločanja: kljub temu da poprej ni imel težav z uriniranjem/iztrebljanjem na prostem, se sedaj večkrat zgodi, da to opravi v prostoru;
spremenjena aktivnost kaže manj veselja do izhodov, igranja, hranjenja;
tesnoba: kaže znake tesnobe – osamitvena tesnoba, strah pred ljudmi ali kraji, ki jih pozna;
učenje in spomin: pozabil je že osvojena znanja, ne odziva se na navodila, počasi se navaja na nove stvari, na spremembe.

Kako lahko s spremembami v oskrbi in v okolju pomagamo dementnemu psu, da bo imel čim bolj kvalitetno življenje?

Omogočimo mu miren prostor za počitek, kjer ga nihče ne bo motil. Pomembno je, da ima rutino pred spanjem – da gre na kratek sprehod, da opravi izločanje zunaj in se umiri za čez noč.

Če imamo ograjen atrij/parcelo, gremo vedno z njim ven in ga nič več ne puščamo samega. V stanovanju naj bodo na posameznih mestih, kjer je možnost, da bo pes uriniral/se iztrbljal, plenične podloge.
Kolikor je mogoče, ne spreminjajte pohištva v domu, saj lahko pse te spremembe zmotijo in njegovo stanje poslabšajo. Priporoča se, da preverite, kako se predmeti videti s pasjega nivoja – kje so mesta, ki bi ga lahko zmedla, da bi se lahko ‘zataknil’.


Poskusite komunicirati na jasen način, pri čemer si pomagate s signali z roko. Do želenih vedenj ga lahko privedemo tudi s pomočjo okusnih priboljškov.

 
Uporabljajte kvalitetno in primerno opremo – dobro prilegajočo se oprsnico in povodec. Dementni psi so lahko tarča drugih psov, zato bodite vedno ob njem ter opazujte vedenje in spremembe v obnašanju drugih psov, da preprečite kakršno koli napadalno vedenje.

Hrana, bogata z antioksidanti (resveratrol ščiti možganske celice pred toksičnimi substancami, ki bi lahko povzročile odmiranje nevronov) in omega 3 maščobnimi kislinami (so sestavni del možganov – sestavljajo fosfolipidne membrane nevronov in sodelujejo pri normalnem delovanju živčnega sistema) ima lahko pozitiven vpliv na simptome demence.

Prav tako imajo vpliv prehranski dodatki, ki vsebujejo MCT (srednjeverižne maščobne kisline), vitamine (vitamin B6 ali piridoksin vpliva na delovanje živčnega sistema – sodeluje pri nastanku nevrotransmiterjev ali tokoferol oz. derivat vitamina E, ki je močan antioksidant. Vitamin E pa ima tudi protivneten vpliv, s čimer pomaga ščititi možgane pred nevrodegenerativnimi boleznimi – jih upočasni. Posamezne aminokisline (npr. fosfatidilserin je derivat aminokisline, ki je sestavni del celične membrane, nahaja se v nevronskih membranah v možganih in sodeluje pri prevajanju električnih impulzov ter olajša delo nevrotransmiterjev, ki so pomembni pri učenju in spominjanju). PEA (palmitoiletanolamid) je endokanabinoidom podobna spojina, ki ima protivnetno delovanje, sodeluje pri metabolizmu maščob in izkoriščanju energije, prav tako ima tudi protibolečinski učinek.

Ob sumu na demenco svetujemo obisk veterinarja, ki lahko izključi ostale vzroke za spremenjeno vedenje in ob potrditvi kognitivne disfunkcije tudi predpiše terapijo.

Kot terapija se uporablja zdravilo, ki poveča raven dopamina v možganih, izboljša delovanje in aktivnost antioksidantov ter zmanjša nastajanje prostih radikalov. Raziskave so pri psih pokazale, da je zdravilo učinkovito; izboljšal se je spalni cikel, manj je bilo uriniranja/iztrebljanja v stanovanju, povečala se je aktivnost. Zdravilo sicer ne pozdravi kognitivne disfunkcije, ampak izboljša kvaliteto življenja psa.

Pasji starčki imajo v mojem srcu posebno mesto. Resnično se moramo potruditi, da naredimo njihovo življenje čim bolj kvalitetno in prepoznamo znake težav, ne pa, da samo zamahnemo z roko in rečemo: ”So pač stari”.
Skrb zanje zna biti včasih kar naporna, ampak zaslužijo si jo!

Naročniška vsebina

Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.