Pogovor s konjem 2. del

Avtor članka: Ajda Mav
Deli s prijatelji

V prvem delu prispevka sem vam poskušala približati  kako poteka pogovor med konjem in človekom in kje se lahko pojavijo težave, v nadaljevanju pa bomo natančneje predstavili nekaj osnovnih vodil za dvosmerno sporočanje in enakovreden pogovor, kjer se obe strani razumeta in voljno sodelujeta. 

Pričakuj veliko, sprejmi najmanjši trud in pogosto nagrajuj!

Ob začetku vsake naloge, ki se je bomo s konjem lotili, moramo imeti jasno idejo o tem, kaj sporočamo oz. zahtevamo od konja. Bolj jasna, kot bo podoba v mislih, bolj bo z njo usklajeno naše telo, ko bomo preko telesne govorice usmerjali konja.

Čeprav obstaja mnogo različnih pristopov dela s konjem, ki obljubljajo ugodne rezultate z uporabo takšnih ali drugačnih tehnik, ena sama univerzalna tehnika, ki bi delovala pri vseh, preprosto ne obstaja. Vsak konj ima unikaten značaj, zato se je potrebno pri delu z njimi znati individualno prilagoditi.

Priporočamo tudi: Pogovor s konjem 1.del

Pa vendar obstajajo osnovna vodila za delo s konji, ki delujejo pri vseh, ne glede na orodje ali tehniko, ki jo uporabljamo.

Glavno vodilo pri delu s konji naj bodo torej jasno zastavljeni cilji in njihova vizualizacija, jasno in pravilno usmerjanje ter spodbujanje konja s postopnim stopnjevanjem ter prenehanje spodbujanja ob pravem času.

Potek komunikacije med konjem in jahačem, ko se lotimo izvedbe določene naloge, naj bo sledeč:

Preden začnemo konja usmerjati, zberemo misli in si predstavljamo jasno podobo tega, kar želimo izvesti s konjem. Najbolje je, da naenkrat zahtevamo samo eno stvar oz. če si predstavljamo »pogovor«, ki se odvije med jahačem in konjem, naj bo postavljeno samo eno vprašanje, na katero je možen le en odgovor. To bo olajšalo delo tako nam kot tudi konju.​
Ko imamo v glavi jasen cilj, se zberemo tudi v telesu in se poravnamo z zadanim ciljem ter začnemo z usmerjanjem konja v želeno smer in priganjanjem v gibanje. Običajno konju sporočamo smer in hitrost gibanja, ob tem je pomembno v mislih ohraniti tudi končni cilj naloge.
Postopoma stopnjujemo intenzivnost spodbujanja, dokler ne dobimo želenega odziva.
Takoj, ko konj pravilno izvede nalogo, ki smo mu jo zadali, prenehamo spodbujati, izdihnemo in sprostimo svoje telo.

Naslednji korak

Šele, ko se konj vsakič pravilno odzove na naša dejstva (tudi, če gre samo za najmanjši premik v pravo smer), lahko začnemo počasi zahtevati več vsakič naslednjič, ko se lotimo izvedbe že poznane naloge. Z vztrajnostjo in konsistentnim delovanjem bo uspeh hitro viden.

Nato lahko s pritiskom na prsa konja prosimo tudi, naj nekaj teže prenese na zadnje noge. Pri tej vaji je potrebno razviti nekaj občutka, saj mora biti pritiska ravno dovolj, da konj prenese težo, vendar se ne prestopi.

Koliko ponavljanja bo potrebno, da bo naloga osvojena, je odvisno od vsakega posameznika in konja posebej. Določeni, običajno bolj nesamozavestni, konji bodo verjetno potrebovali več ponovitev, medtem ko nekateri drugi ne bodo želeli niti poizkusiti še enkrat.

Popolnoma v redu je dovoliti, da konj poizkusi določeno nalogo samo enkrat v času našega treninga in se k njej vrnemo spet šele naslednjič.

Zapomnite si predvsem, da naj ponovitve ne trajajo v nedogled in, da je bolje odnehati, ko smo v prednosti!