Tipične težave jahačeve drže

Jahanje je v svojem bistvu hkrati umetnost in šport, tako s strani konja kot jahača. Naučiti se, kako se obdržati na konju v vseh različnih hodih in ga pri tem usmerjati, ni težko, saj lahko to dosežemo v nekaj urah pri inštruktorju jahanja. Učenje umetnosti jahanja je proces, ki traja celo življenje, včasih je še to premalo.

Jahača na poti do uspeha čaka mnogo ovir. Najprej se mora naučiti obvladovati svoje telo, kar je izjemno težko, nato se mora naučiti obvladovati še telo ogromne živali, ki ne govori istega jezika in ima čisto svoje ideje o tem, kako se gibati pod jahačem.

Če želimo priti do točke, kjer je komunikacija s konjem nežna in resnično natančna, se moramo najprej naučiti popolnoma obvladovati ravnotežje lastnega telesa.

Katja Porenta - tipične težave jahačeve drže - jahač mora najprej nadzorovati svoje telo

Jahač mora najprej imeti dober nadzor nad lastnim telesom, šele potem lahko pozitivno vpliva na konjevo telo.

Kje leži naš problem?

Jahačevo telo deluje kot celota, zato se pogosto zgodi, da so napake, ki jih jahač dela med jahanjem, med seboj povezane, in ena od druge odvisne. Ko korenito odpravimo eno izmed njih, se zgodi, da izginejo tudi druge. Če se resnično želimo izboljšati, se moramo kritično oceniti in ugotoviti, kje leži naš problem – kateri del telesa nam dela največje težave. Po navadi je odgovor na to sedišče, saj je resnično dobro sedišče med jahači redko, poleg tega težave nog in rok po navadi izginejo, ko se naučimo dobro sedeti na konju.

Na začetku odpravljanja težav je najbolje, da se med jahanjem posnamemo. Če imamo to možnost, se posnamemo med jahanjem različnih konj in nato posnetke analiziramo s kritičnim očesom. Ko imamo jasno opredeljen problem, se lahko začnemo spraševati o njegovem izvoru. Moderni življenjski slog, ki vključuje veliko sedenja in premalo gibanja, na človeškem telesu pusti mnogo neprijetnih posledic.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Tudi jahačeva drža vpliva na konjevo ravnotežje

Premajhna raznolikost gibanja nekatere mišice oslabi in druge pretirano obremeni, zaradi česar pogosto postanejo kronično zakrčene. Vsi na primer poznamo tisti znani občutek zategnjenosti v ramenih, ki ga občutimo po dolgih urah za računalnikom.

Uravnoteženo sedenje na konju je za telo zahteven proces, zaradi česar je pomembno, da so naše mišice v dobrem stanju. V nasprotnem primeru nezavedno začnemo proces kompenzacije, ki se v končni fazi kaže kot cela paleta napak pri jahanju, včasih se lahko kompenzacija pokaže tudi kot bolečina v hrbtu.

Globoke ledvene mišice

Ena izmed najpomembnejših mišic v našem telesu, na katero prepogosto pozabljamo, je mišica psoas oziroma globoka ledvena mišica. Poteka od ledvenih vretenc, preko medenice in se pripenja na stegnenico, njena glavna naloga je fleksija kolčnega sklepa ter ima  pomembno vlogo pri stabilizaciji hrbtenice, zaradi česar spada med t. i. mišice centra. Zaradi obilnega sedenja je ta mišica pogosto disfunkcionalna, kar povzroča mnogo neprijetnosti med jahanjem.

Zakrčen psoas jahačevi medenici onemogoča, da bi na konju našla pravilen položaj, kar s tira vrže jahačevo celotno telo. Optimalen položaj medenice jahaču nalogo sledenja konjevemu gibanju bistveno olajša. V primeru zakrčenih globokih ledvenih mišic je jahačeva medenica nagnjena naprej, saj jo v ta položaj povlečejo skrajšane mišice. Ker se medenica pripenja na hrbtenico, bo položaj medenice največkrat narekoval tudi položaj trupa.

Jahačev prsni koš je v našem primeru nagnjen pretirano naprej, kar jahač poskuša popraviti tako, da hrbet pretirano usloči. Navzven se to opazi kot pretirano poglobljena ledvena krivina – jahačev hrbet je votel. Tako kot za konja ni zdravo, da se giblje z votlim hrbtom, enako velja tudi za jahača.

Kadar je hrbet votel, mišice niso v optimalnem položaju za amortizacijo. Večino sil, ki delujejo na jahačevo telo med jahanjem, tako prevzamejo vretenca ledvenega dela hrbta. To se pri nekaterih jahačih sčasoma pokaže kot bolečina v spodnjem delu hrbta. Nepravilen položaj medenice neizogibno vpliva tudi na položaj noge. Kadar je medenica nagnjena pretirano naprej, se jahač konja s stegni oprijema pretirano aktivno. Ker so mišice upogibalke kolka zakrčene, jahač težko sprosti mišice nog, zaradi česar čuti potrebno po tem, da se konja aktivno drži s koleni.

To ustvari napeto in nesproščeno sedišče, in konju onemogoči sproščeno ter lahkotno gibanje pod jahačem. Zategnjenost mišice psoas je pri večini ljudi kronične narave in zahteva celostno in dosledno obravnavo. Redno izvajanje razteznih vaj in zmanjševanje časa sedenja bosta veliko naredila za jahačevo sedišče.

Katja Porenta - tipične težave jahačeve drže - tipična drža

Tipična drža jahača z zategnjenimi psoas mišicami. Hrbet je pretirano usločen, jahačeva medenica je nagnjena naprej. S takšnim položajem telesa jahač ni sposoben pravilno absorbirati konjevega gibanja.

Pravilen položaj pet

Doseganje pravilnega položaja pet je za marsikaterega jahača prava nočna mora. Nizka peta jahaču omogoča optimalni stik med jahačevo nogo in konjem, kar je bistveno za jasno komunikacijo. Ohranjanje nizke pete se morda zdi kot preprosta naloga, vendar marsikateri jahač še predobro ve, kako peta rada uide navzgor. Ta problem večina jahačev začne reševati tako, da se osredotoči na aktivno ohranjanje nizke pete. V ta namen jahač napne mišice na sprednji strani goleni, mišice meč se pri tem raztegujejo.

Ob tem je gleženj v zaklenjenem položaju. Kadar jahač na ta način doseže nizko peto, jahanje pogosto postane še težje. Togost gležnja se namreč prenaša po celotni jahačevi nogi navzgor, kar vodi do togega položaja kolen in kolčnih sklepov – vse to  jahaču njegovo nalogo sledenju konjevemu gibanju močno otežuje. Gleženj je pomemben sklep pri absorpciji sil, ki nastajajo med gibanjem, zato je pomembno, da je sposoben gibanja. Če onemogočimo gibanje v gležnju, postane jahanje mnogo težja naloga. Zaradi tega siljenje pet navzdol za vsako ceno ni priporočljivo. Pravilen nizek položaj pet je posledica pasivnega raztezanja mečnih mišic.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Do njega pride avtomatično, kadar mišice meč niso zategnjene oziroma skrajšane. Če imamo nenehno probleme s položajem pet, je priporočljivo, da redno izvajamo raztezne vaje za mišice meč. S tem bomo hitreje prišli do želenega rezultata, kot če pete nenehno silimo navzdol z aktivacijo mišic goleni. Podobno velja za jahače, ki imajo težave s tem, da jim prsti na nogah uhajajo preveč navzven. Kadar se jahač reševanja te težave loti tako, da prste sili v pravilen položaj, bo rezultat pogosto nezadosten.

Statično napenjanje mišic nog vedno vodi v bolj togo držo jahača, kar onemogoča pravilno sledenje konjevemu gibanju. Pogost vzrok za obračanje prstov navzven, leži mnogo višje, in sicer v mišicah zadnjice. Le-te so pogosto pretirano napete, kar onemogoča pravilno gibanje kolčnih sklepov. To po navadi spremlja pretirano napenjanje notranjih stegenskih mišic in obračanje prstov navzven. Pri tej težavi pogosto pomaga zavestno sproščanje teh mišic med jahanjem.

Katja Porenta - tipične težave jahačeve drže - raztezne vaje za meča

Raztezne vaje za meča so na dolgi rok zelo koristne pri doseganju nizke pete

Celostna obravnava jahača

Marsikatero težavo, ki jo jahač sreča na konjevem hrbtu, je mnogo lažje reševati na tleh kot med jahanjem. Dober jahač je športnik, ki izvaja ogromno mero kontrole nad uporabo svojih mišic. Razvijanje ravnotežja in mišičnega nadzora, ki sta potrebna za uravnoteženo sedišče, je dolg proces, ki poteka mnogo hitreje, če je jahač fizično aktiven tudi na drugih področjih.

Ukvarjanje z različnimi športi in gibanje na splošno veliko naredita za ohranjanje zdravja jahačevih mišic. Redno izvajanje razteznih vaj pripomore k napredku. To še posebej velja za mišice nog, ki jih jahači pretirano radi uporabljamo bolj aktivno, kot bi bilo potrebno. Veliko bomo naredili za svoje sedišče tudi tako, da bomo vsake toliko časa, kakšno uro jahanja posvetili svojemu telesu.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Korenčkove vaje

Vzemimo si čas in se med jahanjem osredotočimo na to, kaj počnejo posamezne mišice. Zavestno napnimo posamezne mišice in jih nato sprostimo ter pri tem bodimo pozorni na to, kako napenjanje mišic vpliva na naše celotno telo in konjev način gibanja. Na ta način bomo postopoma začeli razvijati boljšo kontrolo nad našim telesom, kar je prvi korak na poti k uravnoteženemu sedišču. Ekipa jahača in konja je lahko le toliko uspešna, kot je njen najšibkejši člen.

Zaradi tega nikar ne pozabimo, da se moramo posvečati tudi biomehaniki lastnega telesa, ne le konjevega. Še tako dober konj namreč na dolgi rok ne more kompenzirati z neuravnoteženim jahačem. S skrbjo za lastno telo bomo jahači konju močno olajšali njegovo delo.

Katja Porenta - tipične težave jahačeve drže - proaktivni razvoj mišic

Za zdravje mišic moramo biti proaktivni. Redno izvajanje razteznih vaj bo izboljšalo naše sedišče.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Katja Porenta, EEBW manualna terapevtka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Staranje psov 2. del - kronična bolezen ledvic pri psih
Krmni dodatki za sklepe

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.