Ali povijanje konjevih nog med treningom lahko škoduje?

Avtor članka: Katja Porenta
Deli s prijatelji

Tetive upogibalke konjevih nog so zelo učinkovite, a hkrati občutljive strukture. Poškodbe tetiv so izjemno pogoste. Postopek rehabilitacije je dolg, poškodbe se rade ponavljajo, zato je pomembno, da tetive pred poškodbami zaščitimo, kolikor se da. Mnogi lastniki v ta namen med delom uporabljajo ščitnike ali bandaže, s katerimi tetive zaščitijo pred morebitnimi udarci.

Ta praksa je povsem običajna, obstaja pa možnost, da ni tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled. Raziskave kažejo, da se tetive pod ščitnikom morda segrejejo do te mere, da povzročajo mikro poškodbe vlaken, kar pripomore k nastankom resnih poškodb.

Konjeve tetive so specializirane strukture

Arhitektura spodnjega dela konjeve noge odraža njegovo potrebo po učinkovitem gibanju. Predniki današnjih konj, ki so živeli na odprtih planotah, so za preživetje potrebovali učinkovito rešitev za beg pred plenilci. Hitri pospeški, dobra vzdržljivost in visoke hitrosti so z energijskega vidika izjemno dragocene lastnosti, konjeva naravna prehrana pa ni pretirano bogata. Ker je hrana, ki so jo konji uživali v divjini, s kalorijskega vidika slaba, so konji za preživetje potrebovali kompromisno rešitev.

Tekom evolucije je konjevo telo razvilo veliko sistemov varčevanja z energijo, eden izmed njih pa je prav arhitektura spodnjega dela noge. Od karpalnega oziroma tarzalnega sklepa navzdol konjeva koga ni omišičena. Na spodnjem delu noge najdemo le kosti, ligamente, tetive in vezivno tkivo. Zaradi tega je spodnji del konjeve noge izjemno lahek, kar seveda pripomore k varčevanu z energijo, še posebej pri višjih hitrostih. Med gibanjem tetive upogibalke shranjujejo elastično energijo, kar še dodatno zniža energetske potrebe.

Bandaže iz flisa so se v nedavni raziskavi odrezale najslabše, saj preprečujejo oddajanje toplote v ozračje.

Ko konj stopi na nogo, se biceljni sklep upogne, tetiva se raztegne in shrani energijo, ki jo nato porabi za ustvarjanje gibanja naprej. Ta učinkovit mehanizem pa ima svojo ceno. Konjeve tetive delujejo z zelo tanko varnostno mrežo. To pomeni, da so pri velikih obremenitvah tetive vedno blizu praga poškodbe. Raziskave kažejo, da je verjetnost nastanka poškodbe zelo visoka, ko tetiva doseže 21-odstotni raztezek.

Ko je tetiva preobremenjena, se raztegne preveč, kar povzroči poškodbe vlaken. Raztezek, ki ga doseže tetiva galopirajočega konja na tekočem traku brez teže jahača, je 17-odstoten. Vidimo torej, kako je malo prostora za napake. Ta tanka varnostna mreža je eden izmed razlogov, zakaj so poškodbe tetiv tako pogoste. Ravno zaradi tega je izjemno pomembno, da ravnamo, kolikor je mogoče preventivno.

Ščitniki in bandaže za zaščito

Odsotnost mišic na spodnjem delu noge pomeni, da so tetive izjemno izpostavljene. Tetive upogibalke lahko brez težav otipamo, saj je med njimi in zunanjim svetom le tanka plast vezivnega tkiva in kože. Zaradi tega so tetive izjemno občutljive na udrace. Nevarnost je še večja, če se udarec zgodi, ko je tetiva raztegnjena. Z namenom zmanjševanja tveganja za poškodbe zaradi udarcev se marsikateri jahač odloči za uporabo ščitnikov ali bandaž. Nekateri konji so nagnjeni k temu, da se s kopiti zadnjih nog udarijo v kopita ali tetive sprednjih nog. To je še posebej tvegano med zahtevnimi manevri, kot na primer med pristankom po oviri ali med gibanjem pri visokih hitrostih.

Pri nekaterih konjih je udarjanje z zadnjimi nogami v sprednje izjemno pogosto tudi med gibanjem po ravnem pri nižjih hitrostih. Ker to lahko vodi v resne poškodbe, se ščitniki zdijo kot odlična rešitev. Včasih je veljalo tudi, da ščitniki nudijo podporo tetivam, kar naj bi preprečevalo poškodbe zaradi preobremenitve. Temu v prid ne obstajajo nikakršni dokazi. Raztezek tetive med gibanjem povzroči ogromne sile, ki delujejo na konjevo telo. Med galopom sila, ki deluje na konjeve sprednje noge, ustreza obremenitvi približno ene tone. Torej je majhna verjetnost, da bi lahko ščitnik, ovit okoli noge, to preprečil ali omejil. Ščitniki in bandaže pa imajo še en dodaten učinek, ki se ga morda premalo zavedamo. Pod zaščitnim materialom se noga pregreva, saj se toplota, ki nastaja med gibanjem, počasneje izgublja v ozračje. Kako zelo velik je ta problem, sicer še ni znano, trenutne raziskave pa kažejo, da lahko to predstavlja resno tveganje za poškodbe.

Včasih je veljalo tudi, da ščitniki nudijo podporo tetivam, kar naj bi preprečevalo poškodbe zaradi preobremenitve. Temu v prid ne obstajajo nikakršni dokazi. Pod zaščitnim materialom se noga pregreva, saj se toplota, ki nastaja med gibanjem, počasneje izgublja v ozračje. Kako zelo velik je ta problem, sicer še ni znano, trenutne raziskave pa kažejo, da lahko to predstavlja resno tveganje za poškodbe.

Kaj pravi znanost?

Kot rečeno, tetiva upogibalka pri konju, ki se giba v galopu, deluje zelo blizu roba svojih zmožnosti in že najmanjša težava jo lahko potisne čez rob, kot na primer nepričakovana luknja v terenu, neroden pristanek po skoku, zakrčenost nekje drugje v telesu in z njo povezana kompenzacija, a tudi še marsikaj drugega. Tudi previsoka temperatura lahko na delovanje tetive vpliva negativno. Med telesno aktivnostjo nastaja v mehkih tkivih kot stranski produkt toplota. Vsi vemo, da se mišice med telesno aktivnostjo segrejejo, vendar pa te niso edine. Raziskave kažejo, da se temperatura tetiv upogibalk pri konjih med gibanjem v galopu dvigne kar do 45 stopnij Celzija.

Ali tako visoke temperature tkivu škodujejo ali ne, ni povsem znano, saj je težko zastaviti eksperiment, ki bi to lahko potrdil oziroma ovrgel in ob tem še spoštovati etična načela. Znano pa je, da celice tetiv v laboratorijskih pogojih začnejo propadati že pri temperaturi 48 stopinj Celzija. Ti izsledki torej kažejo na to, da se tetive tudi s tega vidika pri visoki obremenitivi gibajo blizu praga poškodbe. Ko na konjevo nogo namestimo ščitnik ali bandažo, dodatni material upočasni oddajanje toplote v ozračje.

Nedavna raziskava, opravljena v ZDA, je primerjala učinke šestih različnih tipov ščitnikov in bandaž na temperaturo tkiv. Konji so zaščito nosili na eni sprednji nogi, druga pa je bila kontrolna. Vsak konj je bil podvržen 20 minut dolgemu treningu, sledilo pa je 18-minutno obdobje mirovanja. Pri vseh šestih tipih ščitnikov so zabeležili močan porast temperature, ki se tudi po 180 minutah ni spustila na normalno raven.

Najslabše so se odrezale bandaže iz flisa, avtorji raziskave pa poudarjajo, da se je temperatura pri vseh šestih tipih ščitnikov dvignila nad varno mejo. Ta raziskava torej potrjuje hipotezo, da zaščita spodnjega dela noge preprečuje učinkovito ohlajanje noge, hipertermični učinek ščitnikov oziroma bandaž pa povzroča mikro poškodbe tetive, ki na dolgi rok lahko privedejo do poškodbe.

Uporaba ščitnikov je najpogostejša med bolj intenzivnimi disciplinami. Tehtanje tveganja nikakor ni enostavno.

Tehtanje tveganja

Uporaba ščitnikov torej le ni tako nedolžna, kot se morda zdi na prvi pogled. Seveda je od posameznega primera odvisno, kakšna škoda lahko nastane. Koliko se bo tetiva v ščitniku segrela, je odvisno od zunanje temperature, intenzivnosti treninga in tipa zaščite. Zimski sprehod v naravi najverjetneje ne predstavlja tveganja za pregrevanje, medtem ko je intenziven trening preskakovanja ovir v poletnem času morda bolj nevaren.

Problem je seveda v tem, da se tveganje za poškodbo zaradi udarca zadnje noge bistveno poveča z intenzivnostjo treninga, v enakih pogojih pa se poveča tudi tveganje zaradi pregrevanja. Kako naj torej tehtamo tveganje? Nagnjenost k temu, da se konj med gibanjem z zadnjo nogo pogosto udari v sprednjo, nikakor ni normalna. Res je, da pri tem igra pomembno vlogo konstitucija, vendar je mnogo več drugih dejavnikov, ki vplivajo na ta pojav. Ta težava se lahko pojavi zaradi slabega ravnovesja v kopitih, zakrčenosti v mišicah, slabih tehnik treninga, slabe koordinacije zadnjih nog in še bi lahko naštevali.

Nedavna raziskava je preučevala učinke šestih različnih ščitnikov oziroma bandaž za zaščito spodnjega dela noge. Prav pri vseh se je temperatura dvignila čez varno mejo.

Udarjanje zadnjih nog v sprednje se ne pojavi samo od sebe. Največkrat temu botruje vzrok, ki ga je mogoče z nekaj truda odpraviti. Morda lahko konjeve tetive najbolje zaščitimo tako, da poskrbimo za zdravo biomehaniko in se na ta način izognemo potrebi po zaščiti. Žal je tako, da se lahko tudi povsem zdravemu konju zgodi, da pride do udarca, vendar pa to možnost zmanjšamo, če odpravimo vse možne vzroke za težave.

Pri konjih, ki so podvrženi izjemno intenzivnemu delu, bo tehtanje, kako veliko je tveganje, vedno težko. Negativen hipertermičen učinek ščitnikov najverjetneje lahko zmanjšamo tako, da ščitnike odstranimo takoj po končanem intenzivnem delu treninga in takoj po končanem delu noge aktivno hladimo. Na to temo si lahko v prihodnosti obetamo kar nekaj zanimivih raziskav, saj je preprečevanje poškodb tetiv izjemno pereča tematika.

Kategorije

Sorodni članki

O avtorju/ici
Katja Porenta

Katja Porenta

EEBW manualna terapevtka za konje