Med razlogi, zakaj nas konji tako privlačijo, sta tudi njihovo elegantno, lahkotno gibanje in njihova izrazita moč. In cilj vsakega jahača je, da te kvalitete pri svojem konju ne le ohrani, temveč tudi okrepi.
Pogosto pa se dogaja, da je konj, ki se na pašniku giblje tako elegantno, pod jahačem tog in da so njegovi gibi veliko manj izraziti. To je pogosto, če konj ni bil naučen, kako učinkovito nositi jahačevo težo oziroma če ni bil deležen dovolj kakovostnega osnovnega treninga.
Da bi bolje razumeli, kako lahko ohranjamo in razvijamo konjevo lahkotno gibanje tudi pod jahačem, pa moramo razumeti, kakšno vlogo ima pri gibanju vezivno tkivo oziroma fascija.
Kaj je fascija?
Fascija je vezivno tkivo, mreža, ki obdaja vsako mišično vlakno, vsak snop mišičnih vlaken in vsako mišico, pa tudi vse organe. Če bi iz konjevega telesa odstranili vse strukture, razen fascije, bi nam ostala mrežasta oblika konja. Fascija je torej povsod. Njeni glavni sestavini sta elastin in kolagen, zato je to vezivno tkivo prožno in močno. In ker se fascija tesno prilega mišici, je z mišičnim delovanjem tudi močno povezana. Če mišica ne deluje pravilno, bo to negativno vplivalo na fascijo, in obratno, vsaka težava pri delovanju fascije bo nujno vplivala tudi na delovanje mišic.
Predstavljajmo si, da imamo na sebi neelastična oblačila, ki so nam preozka; obseg našega gibanja bo zaradi oblačil omejen, premikali se bomo zategnjeno in togo. Sčasoma bodo zaradi tega začele trpeti tudi naše mišice, postale bodo napete. Enako se dogaja v konjevem telesu, ko nastopijo težave s fascijo. Dolgo je veljalo, da je fascija le pasivna struktura brez posebne funkcije v telesu, zato ni bila deležna posebne pozornosti znanosti. V zadnjih desetletjih pa postaja vse bolj jasno, da je fascija pravzaprav veliko pomembnejša, kot smo si kdaj predstavljali.
Njena funkcija je razporejanje in prenašanje sil, ki delujejo na telo med gibanjem, poleg tega pa ima nadvse pomembno vlogo tudi pri organizaciji gibanja.
Fascija je namreč polna proprioceptorjev, to je živčnih končičev, ki zaznavajo, položaj posameznega dela telesa. Propriocepcija je zato bistvena sestavina koordinacije, ki jo konj potrebuje za preskakovanje ovir, izvajanje dresurnih elementov in tudi uravnoteženo gibanje pod jahačem.
Nepravilnosti v delovanju fascije torej ne pomenijo le mehanske omejitve za gibanje, temveč tudi šepanje v komunikaciji med konjevimi možgani in perifernim živčevjem. Če možgani ne dobijo dovolj informacij o tem, kje se posamezni deli telesa nahajajo, pa težje sprejemajo odločitve, ki konju omogočajo zdrav in učinkovit način gibanja.
Funkcionalne linije fascije
Eden izmed pionirjev na področju fascije, Thomas Myers, je v prejšnjih desetletjih opravil veliko disekcij človeških teles, zastavil pa jih je nekoliko drugače kot znanstveniki pred njim – vezivno tkivo je, namesto da bi ga odstranil, uporabil kot vodilo. Odmislil je, kje so določene meje posameznih mišic, in sledil poteku fascije. Tako je ugotovil, da poteka fascija po telesu v obliki funkcionalnih linij, ki povezujejo dele telesa med seboj.
Tako imamo, na primer, površinsko hrbtno linijo, ki teče od naših podplatov, po zadnji strani nog, čez hrbet in vrat do čela, kjer se konča. Myers je pri ljudeh prepoznal 12 linij, ki, če delujejo harmonično, skrbijo za to, da delujejo med gibanjem vse mišice enakomerno in sinhrono. Za njim je isti princip uporabila pri disekciji konjskih teles tudi dr. Vibeke. Ugotovila je, da najdemo tudi pri konjih fascialne linije in da potekajo precej podobno kot pri ljudeh.
Vloga in potek vezivnega tkiva je pri ljudeh in pri konjih zelo podobna. Fascija poteka po telesu v obliki funkcionalnih linij, ki povezujejo dele telesa med seboj. Vsaka od teh linij deluje kot celota, to pa pomeni, da se bo disfunkcija njenega enega dela prenašala po celotni liniji.
Vsaka od teh linij deluje kot celota, to pa pomeni, da se bo disfunkcija njenega enega dela prenašala po celotni liniji. Zelo nazoren prikaz tega delovanja pogosto predstavi svetovno priznana anatomistka Sharon May-Davis, ki na delavnicah disekcije prikaže, kako povzroči močan pritisk na konjevo spodnjo čeljust omejen obseg gibanja njegove zadnje noge.
Tako ustvarja torej tudi pretirano delovanje z vajetmi neposredno bolj togo gibanje, enak princip pa velja za delovanje fascije na splošno. Če en del linije ne deluje, kot bi moral (zakrčenost hrbtnih mišic zaradi nepravilno prilegajočega se sedla), se bo napetost prenašala po celotni liniji in bo negativno vplivala na konjevo altletsko sposobnost.
Odnosi, ki se pojavljajo v naravi, s stališča narave niso ne dobri ne slabi – plenilec sicer upleni svoj plen in na uplenjeni osebek vpliva izrazito negativno, a ker pleni določen tip osebkov, predvsem bolne, počasnejše, stare, poškodovane ali obnemogle, s tem to vrsto tudi krepi in preprečuje izbruhe bolezni, ki v večini primerov pokončajo več osebkov, kot bi jih uplenili plenilci. Plenjenje ima tako tudi pozitiven učinek.
Torej odnosi kljub negativnim in pozitivnim vplivom niso ne dobri ne slabi, kot take jih opredeli samo človek. Kajti človek ima lahko zelo poseben odnos z drugimi bitji, odnos, ki presega strogo ekološke definicije. Ker mu je razvoj možganov, govora in jezika omogočil tudi opisovanje posameznih vrst, je z opisi prišlo tudi do kategoriziranja. In tako je volk zloben, čebela delavna, osel trmast in orel mogočen. A to so le oznake in imajo pogosto več opraviti z ljudmi kot z živalmi. Več o tem pa v prispevku Odnos med človekom in naravo.
Celostni trening za zdravo fascijo
Upoštevanje funkcionalnih linij fascij nam da popolnoma nov vpogled v to, kaj pomeni pravilen trening. Konjevo telo deluje resnično kot celota, zato moramo njegov trening vedno zastaviti tako, da bo pravilno sodelovalo celotno telo. Fascija je namreč zelo prilagodljivo tkivo in se hitro odziva tako na pozitiven kot na negativen trening.
Ob nepravilni ali pretirani obremenitvi se na preobremenjenih predelih okrepi in se zlepi, ta področja pa nato gibanje omejujejo in ustvarjajo vzorce napetosti po vsem telesu. Pravilen trening je zato bistven tudi za ohranjanje zdrave fascije. Vsaka metoda treninga, ki pretirano obremeni en del telesa ali ki povzroča pretirano napetost med delom, pa bo na fascijo vplivala negativno.
Če so treningi raznoliki, če delamo na različnih podlagah, pri različnih hitrostih in imamo pester nabor vaj, se bo morala fascija novemu delu sproti prilagajati, s tem pa bo ohranila prožnost in funkcionalnost. Cilj treninga naj bo harmonično delovnaje vseh fascialnih linij. Eden izmed načinov za to, da dosežemo zdravo delovanje fascije, je raznoliko delo. Če pa zahtevamo od konja nenehno enake vzorce gibanja, se bo fascija na določenih delih okrepila in zlepila, to pa seveda vodi v težave.
V trening vpeljimo zato tako skakalno gimnastiko kot stranske hode in lahko delo po različnih terenih, ne pozabimo na pogoste odmore in ne zahtevajmo enakega položaja glave in vratu ves čas treninga.
Ko razmišljamo o tem, kako je telo zgrajeno in kako deluje, pogosto razmišljamo o vsakem delu telesa in o vsaki vrsti tkiva posebej, s tem pa pozabljamo, da so vsa ta tkiva med seboj povezana tako fizično kot funkcionalno. Zato se moramo naučiti, da bomo gledali na telo kot na celoto. Raznolikost dela, krepilne in raztezne vaje in zadosten počitek pa ni recept le za zdravo fascijo, temveč je recept za zdravo telo in zdrav um.
