Čeprav se zdi vstopanje v pristen stik zelo abstraktno, pa vendar obstajajo konkretne metode, ki nam služijo kot smerokazi na tej poti. To je popotovanje vase, saj ko izstopimo iz pogojenega vedenja in razmišljanja, lahko opazimo, da je edino, na kar lahko zares vplivamo, naš um. Um je gospodar naših stanj in šele ko začnemo zavestno spreminjati svoje počutje in posledično svoje vedenje, bo povratna zanka v stiku oziroma odnosu z drugim sama od sebe poskrbela, da bomo dobili vrnjen drugačen odziv. Poenostavljeno povedano – to, kar sejemo, to žanjemo.

Bolezni srca predstavljajo velik delež bolezni starejših živali in so pogosto tudi vzrok za smrt. Po podatkih naj bi imel vsak deseti pes, ki pride na pregled v veterinarsko ambulanto, bolezen srca – najpogosteje je to miksomatozna bolezen mitralne zaklopke, manj pogosta so dilatativna kardiomiopatija, subaortna stenoza ter pulmonalna stenoza.

Ko se pogovarjamo o tipičnih težavah konj, se najpogosteje osredotočamo na njegov hrbet, težave z vratom in okolico medenice. Tam se težave namreč kažejo najbolj očitno, poleg tega pa neposredno pripomorejo k morebitnim poškodbam. Področje, ki brez očitnih znakov lahko povzroča velike težave, je konjeva rebrna kletka in z njo povezana konjeva sposobnost dihanja.

Od nekdaj je znano, da so nekateri ljudje znali bolje ravnati s konji kakor drugi. Delo s konjem zagotovo ni za vsakogar in zahteva posebno posvečenost. Znanje in izkušnje so pri tem zagotovo pomembni, vendar je za pristen stik s tako občutljivim in močnim bitjem, kot je konj, potrebno še veliko več. Pristen stik se najprej obudi znotraj našega uma in telesa ter se skozi povratno zanko manifestira v odnosu z drugim. To pomeni, da povezava stika teče vedno hkrati v dve smeri in kar dajemo od sebe, na nek način dobimo nazaj "oplemeniteno" s strani drugega.

Pravilna prehrana je eden pomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in ključnega pomena za obvladovanje bolezni. Poznavanje lastnosti hranil, potreb, razpoložljivosti hranil in poznavanje posledic pomanjkanja ali presežkov je pomembno za razumevanje zdravja psov in mačk ter povod za pravilno ukrepanje in hitro prilagajanje.

Najbolj pravilen odgovor na to vprašanje bi bil, kolikor časa potrebuje. Čeprav obstajajo okvirne izmerjene vrednosti, je količina spanca, ki ga potrebuje vaš pasji spremljevalec, odvisna od mnogih dejavnikov. V nasprotju z ljudmi, ki povprečno potrebujejo okoli 8 ur spanca, odrasli psi potrebujejo nekje med 12 in 14 ur spanja na dan, medtem ko mladički potrebujejo še več, nekje med 18 in 22 ur. Koliko točno potrebuje vaš pes, je med drugim odvisno od starosti, aktivnosti, prehrane in velikosti psa.

Beli dihurji (Mustela putorius furo) so zelo inteligentni, radovedni in živahni hišni ljubljenčki, ki krajši del dneva porabijo za igo in hranjenje, preostali del (tudi do 20 ur) pa izkoristijo za spanje in počitek. So manjše velikosti (samičke 0,51–kg, samci 1–2 kg), vendar naj vas to ne zavede – spadajo med zveri in so zato kot hišni ljubljenčki veliko bolj zahtevni kot npr. psi ali mačke. Za kvalitetno življenje potrebujejo izkušenega lastnika in nikakor niso primerni za družine z majhnimi otroki.

Raztezanje oziroma »strečing« je ena izmed tem, ki se pogosto pojavlja tako v športnem svetu ljudi kot v našem konjskem svetu. Ob prebiranju literature in različnih študij ter ob spremljanju različnih terapevtov lahko ugotovimo, da se mnenja in prepričanja v zvezi z raztezanjem zelo razlikujejo, zato lastniki živali pogosto ne vedo, kaj je res in kako se lotiti izvajanja vaj.